Ženska, si zgled svoji Hčerki!

Zapisala: Taja Albolena

Ko sem bila leta 1997 prvič noseča, sem v enem od uvidov, ki sem jih prejela zelo jasno dobila sporočilo, da je dovolj pretvarjanja, da delam na sebi, hkrati pa krivim druge za stvari, ki se mi dogajajo. Ko danes gledam nazaj ugotavljam, da so se zametki tega, kar danes predajam ženskam, oblikovali že takrat.

Nato sem spoznala, da v resnici ne gre za delo na sebi, da je naloga ženske, da se spomni, kako negovati sebe in to preda naslednji generaciji. Kajti, ko delamo na sebi, poskušamo spreminjati stvari v zunanjem svetu, želimo spremeniti kar nam ni všeč, kar bi raje videle, da ni del nas, poskušamo spreminjati same sebe. Ter ob tem imeti kontrolo nad stvarmi, situacijami in ljudmi.

Negovanje sebe je del drugačne paradigme. Ko negujemo sebe, smo sočutne do vseh delov sebe, sprejemamo vse dele sebe, tudi, če nam niso všeč. Paradigma negovanja govori o brezpogojni ljubezni do sebe in do drugih, ko nikogar ne poskušamo spremeniti.

Začetek preobrazbe

Moja vizija, ki sem jo imela kmalu po tem, ko je leta 2009 Dalaj Lame izjavil, da bo zahodna ženska tista, ki bo rešila svet, je bila, da smo me tiste, ki to lahko naredimo. Dojela sem, da je vse, kar moramo narediti, da postanemo najsrečnejše Ženske na svetu. Zakaj?

Ženska je tista, ki vzgaja naslednjo generacijo. Ženska s svojim zgledom pokaže, kako poskrbeti zase v prvih sedmih letih otrokovega življenja, ko ima nanj najmočnejši vpliv. Otroci ne delajo tega, kar rečemo, ampak to kar čutijo, da lahko delajo. Čutenje sebe in sprejemanje sebe, negovanje sebe in brezpogojna ljubezen so največja dota, ki jo lahko predamo naslednji generaciji.

Učimo z zgledom in vzgajamo z lastnim zgledom, s tem kar SMO in ne s tem kar DELAMO. Zato sem dojela, da nima smisla, da vzgajamo otroke in jim govorimo kakšni bi morali biti. Najprej moramo me postati to, kar želimo gledati v svetu. Dejstvo je, da moramo najprej me ženske postati to kar smo, da bi to lahko prenesle na naslednjo generacijo.

Bolečina

Ko sem na enem od seminarjev delala nalogo, kaj bi spremenila na svetu, če bi imela vsa sredstva in moč v svojih rokah, če bi lahko spremenila eno samo stvar, kaj bi to bilo, je na površje priplavala bolečina zlorabe. Moja največja bolečina je spolna zloraba deklic, otrok. Kajti otrok se ne odloča zavestno, da se poda po tej poti, čeprav sedaj razumem tudi to, da je to izbira duše, kaj bo izkusila in kako se bo izrazila. Vendar zaradi tega bolečina ob tem, ko gledam ta mala bitja, kako jih zlorabljajo ni čisto nič manjša.

Moje delo, moj navdih za DivineFemme je prišel iz dejstva, da če me, odrasle ženske ne prepoznavamo svoje vrednosti kot Ženske, če me ne cenimo sebe, tega tudi ne moremo predati naslednji generaciji. Spoznala sem, da prostitucijo otrok ne moremo rešiti s pregonom tistih, ki zlorabljajo, kajti vedno gre za vibracijsko ujemanje. Edini način, da spremenimo stvari je, da spremenimo to vibracijsko ujemanje v otrocih in to lahko naredimo le tako, da se ženske osveščamo in se začnemo zavedati, da je neresnica, da smo nemočne, šibke, da ne moremo ničesar spremeniti, kar še vedno verjame veliko število žensk. Dojela sem, da ženske ravno s to paradigmo žrtve, nemočne, šibke ženske ustvarjamo situacije, v katerih nam zunanje energije ustvarijo okoliščine, v katerih se nam potrjujejo naša prepričanja, da smo nemočne in šibke. In pogosto je to skozi agresijo, tiranstvo in nasilje na spolnem področju, ker je tukaj s strani žensk največji upor in največja bolečina.

Negovanje sebe

Dojela sem, da ženske sploh ne poznamo same sebe, ker nimamo zgleda, ker nimamo prednic, ki bi v polnosti živele kot Ženske. Ker je bil aspekt Ženske v njeni polni moči dolgo časa preganjan in skozi zgodovino pogosto zanikan ali izkrivljen, tako da je to ustrezalo takratnim okoliščinam.

Zato se moramo na novo naučiti kako negovati sebe, namesto, da zapademo v žrtvovanje in mučenico, ki se žrtvuje za druge in zato, da bi bili drugi zadovoljni in srečni, trpinči samo sebe.

Ko je bila moja hči še majhna sem dojela, da ji lahko največ dam s tem, ko poskrbim zase in negujem samo sebe. S tem, ko sem ljubezen, ko sem mir, ko sem radost in sreča v sebi.

Namesto, da se žrtvujem za svoje otroke, grem čez vse meje in sem sitna in nerazpoložena, ker mi nihče ne daje tega po čemer hrepenim, sem dojela, da se moram naučiti vse to najprej dati sama sebi. Kajti nihče me ne bo rešil.

Namesto da sem poskušala imeti vse pospravljeno, urejeno in sem živčna razvalina, ker ni mi uspelo narediti vse kar sem si zastavila, sem včasih enostavno vse spustila in zamižala na eno ali pa kar na obe očesi in naredila tisto stvar, ki je bila v tistem trenutku do mene najbolj prijazna.

Seveda sprva to sploh ni bilo lahko, kajti kot večina sem bila udomačena s strani svojih prednic v to, kaj je pomembno in sem sprva vedno znova poskušala delovati, namesto, da bi negovala sebe, kajti hotela sem biti dobra mama, imeti pospravljeno, dosegati zastavljene cilje in biti pohvaljena. Le počasi sem se ravno zaradi zavedanja, kaj sporočam svojim otrokom izvlekla iz starih pogojenosti in navad, ter sprejela nove.

Udomačevanje

Udomačevanje poteka skozi sistem kaznovanja in nagrajevanja. Tako vam odrasli, ko ste majhni povedo, da ste pridni, ko delate stvari, ki jih odrasli želijo od vas in da ste poredni, ko ne naredite kar želijo od vas. Tako se naučite presojanja. Tako se ustvari ločenost znotraj vas samih.

Ko prekršite pravila, ste kaznovani in ko ravnate v skladu s pravili, ste nagrajeni. Včasih ste kaznovani brez da bi bili poredni in včasih ste nagrajeni brez da bi bili pridni. Iz strahu pred kaznovanjem in želje po nagrajevanju začnete ugajati. Tako se začne igra pretvarjanja, ko se pretvarjate samo zato, da bi ustregli drugim, samo zato, da bi bili zanje dovolj dobri.

Pretvarjate se, da ste nekaj, kar niste iz strahu pred zavrnitvijo. In strah pred zavrnitvijo preraste v strah pred tem, da ne bi bili dovolj dobri. Tako ljudje postanejo kopije prepričanj staršev, družbe in religije. In tako delujemo kot kopije v svojem odraslem življenju.

Izjemno pomembno je zavedanje, da majhen otrok nima priložnosti izbirati. Otrok ne izbira svojih dogovorov, svojih prepričanj, temveč se strinja s podatki, ki jih dobiva od ljudi, ki so mu blizu. Podatke lahko shranite le, če se z njimi strinjate. Lahko sicer pritegnejo vašo pozornost, a jih ne potrdite, jim ne verjamete in teh informacij ne shranite. Kakor hitro pa se z njimi strinjate, vanje verjamete in to sprejmete, brez dvomov. Kot otroci si niste sami izbrali svojih prepričanj. Lahko bi se uprli, vendar majhni otroci še niso dovolj močni za kaj takega. Arhetip upornika se začne razvijati šele s puberteto po 14 letu starosti. Rezultat tega je predaja prepričanjem s privoljenjem in tako ste ustvarili celoten sistem prepričanj znotraj sebe.

Postani najsrečnejša Ženska na Svetu

Ko sem prvič rodila, sem se v sebi odločila, da vsega svojega »sranja« in svoje udomačenosti ne želim predati naslednji generaciji, kot vroč kostanj. Odločila sem se, da se ta medgeneracijski prenos podedovanih navad, vzorcev in prepričanj zaključi pri meni, da se bom z vsem tem soočila in to preobrazila za vse prihodnje generacije in ne zame. Kajti svojim otrokom sem želela svetlo prihodnost in več svobode v Kreaciji svojega življenja, že v štartu.

Priložnost imam namreč opazovati številne pogojenosti in udomačenosti odraslih, s katerimi prihajam v stik in si pogosto ne morem kaj, da ne bi opazila, kako ljudje še vedno delujejo iz svojih otroških ranjenosti in bolečin tega, kar so jim, ko so bili majhni, naredili starši ali pa tega kar jim niso dali. Ljudje kljub temu, da so stari 30, 40, 50 let tega ranjenega otroka še vedno živijo v sebi in svoje življenje živijo iz tega dela v sebi. To je notranja dinamika, ko so ljudje dobesedno na notranji avtomatiki, sama temu pravim, da so na daljinski upravljavec, kajti ko nekdo pritisne na gumb, delujejo iz starih bolečin v sebi, iz starih ranjenosti in se zato ali branijo ali pa se borijo.

To me je spodbudilo k ozaveščanju predvsem žensk, da moramo najprej postati starši svojemu notranjemu otroku, postati srečne in izpolnjene v sebi, če želimo v družbi pustiti pečat in narediti pozitivno razliko v življenju ljudi s katerimi prihajamo v stik in predvsem pri svojih otrocih. In od tukaj se rojeva moje delovanje, moja vizija in moja misija. Tukaj je temelj najsrečnejše ženske na svetu.

Kajti najprej moramo spoznati sebe, prevzeti polno odgovornost zase in za svoje odzive. V polnosti sprejeti sebe, se negovati in Biti to kar SI.

Objavljeno na spletni strani svetloba.si

Taja Albolena je osnovala koncept Divine.si. Skozi notranja in zunanja popotovanja iz sklopa Divine Awakening in Divine Journey, vodi ljudi v samo-spoznavanju in samo-zavedanju.