Klorofilno negovanje

Danes si bomo pogledale kako pomembno mesto ima v naši dobrobiti hrana. Za zdravje naše maternice je ključnega pomena prehranjevanje z visokim deležem klorofila v živilih na naših krožnikih, predvsem zelenjavi. Molekula klorofila je po kemijski sestavi skoraj identična molekuli naše krvi, razlikujeta se le v enem atomu. In zato ga naše telo zlahka vzame za svojega. Klorofilu pripisujemo mnogo koristnih učinkov, med drugim pospešuje tvorbo krvnih celic, razstruplja celoten organizem in čisti jetra, zdravi notranja vnetja, krepi črevesje in prebavo, zmanjšuje neprijetne telesne vonjave, odpravlja sluz in izcedek iz nosu, pomaga pri zdravljenju večine bolezni.  Izkušnje kažejo, da redno uživanje s klorofilom bogatih napitkov zmanjšuje željo po hrani. Kdor želi izgubiti odvečno telesno težo, naj vsekakor poskusi z vsakodnevnim zelenim smoothijem namesto obroka. Tega izziva se lotimo z uživanjem zelenolistne zelenjave v solatah, s pitjem svežih zelenih sokov ali pa z zelenimi kašastimi sokovi, ki so za mnoge najbolj okusna opcija.  Znani so pod imenom »zeleni smoothie«, osnovni recept pa je vedno enak: sadje, zelenolistna zelenjava in tekočina.

Znano je, da večina ljudi zaužije premalo zelenja. Ključna sestavina zelenega smoothija je vedno zelenje. Definicija zelenja v tem primeru je zeleno listje, ki ga lahko ovijete okoli prsta. Brokoli in zelena bučka nista zelenje. Najbolje se obnesejo špinača, blitva, zelena solata, regrat, peteršilj in nekatere vrste plevela, kot sta navadna zvezdica in rogovilček. Ker okus zelenja mnogim ni najbolj všeč, ga v smoothijih dopolnjujemo z okusnim sadjem. Vrsto izberemo sami, različnih kombinacij pa je ogromno. Na začetku si lahko pomagate z že uveljavljenimi recepti, a čez čas boste odkrili okuse in razmerja, ki vam osebno najbolj ustrezajo.

Zeleni smoothiji odpravljajo dva poglavitna razloga vseh bolezni – zastrupljenost telesa in pomanjkanje hranil. Ker kašasti sokovi še vedno vsebujejo vse vlaknine iz sadja in zelenjave, imajo sposobnost, da iz našega telesa odplavljajo toksine, ki jih vlaknine vežejo nase. Hkrati pa telesu dovajajo potrebna hranila, ki sodelujejo v vseh procesih našega telesa.

PETERŠILJ

Peteršilj na primer se je skozi svojo zgodovino uporabljal tako v kulinarične kot tudi zdravilne in druge namene. Grki so iz njega za svoje športne šampione izdelovali krone. Hebrejci so z njim obeležili praznovanja, ki so napovedovala novo rojstvo pomladi, Rimljani pa so z njim dezodorirali trupla pred pogrebi.

Peteršilj vsebuje edinstveno kombinacijo hranil, zaradi katerih ga uvrščamo med superhrano. Snovi, ki jih vsebuje, npr. miristicin, limonen, evgenol idr., dokazano zavirajo nastanek tumorskih celic. Dodatna pozitivna lastnost peteršilja je, da je bogat s flavonoidi, ki so znani po močnih antioksidativnih lastnostih.

Peteršilj vsebuje tudi približno trikrat toliko vitamina C kot pomaranče. Kot vemo, je vitamin C izredno pomemben za zdravo delovanje imunskega sistema in mladosten izgled kože ter delovanje sklepov. In naj omenimo še karotenoidna antioksidanta lutein ter zeaksantin, ki krepita vid in telesu pomagata nevtralizirati poškodbe, ki jih povzroča UV sevanje.

Peteršilj vsebuje ogromno klorofila, t.i. vira energije, ki daje zeliščem in rastlinam značilno zeleno barvo. Klorofil pomaga alkalizirati telo, očistiti kri in proizvajati nove rdeče krvne celice. Poleg tega klorofil in flavonoidi v peteršilju pripomorejo k večji celični produkciji glutationa. Višje ravni celičnega glutationa omogočajo, da se telo lažje razstruplja in bolj učinkovito zdravi.

Zaradi teh lastnosti lahko peteršilj izboljša celično oskrbo s kisikom. Povečana oksigenacija pomeni povečano celično energijo in intenzivnejše razstrupljanje ter zdravilne učinke.

Peteršilj je odličen vir folne kisline, ki je izjemno pomembna zaradi sposobnosti zniževanja ravni homocisteina. Homocistein je snov, ki je povezana z boleznimi srca in ožilja ter možgansko degeneracijo. Folna kislina je pomembna tudi za nosečnice, saj ima ključno vlogo pri razvoju ploda. Prav tako je pomembno hranilo za preprečevanje raka.

Peteršilj je znan tudi kot močan diuretik, ki zmanjšuje krvni pritisk in pospešuje delovanje ledvic. Še posebej peteršilj vpliva na povečano izločanje vode in natrija skozi urin, povečuje pa tudi reabsorbcijo kalija v ledvicah. To je še posebej koristno za vsakogar s slabo cirkulacijo, težavami otekanja, celulitom in ostalimi srčno-žilnimi težavami.

Sok peteršilja naj bi spodbujal krčenje maternice med porodom. Ta sok izboljšuje tudi videz in zdravje kože ter teksturo las, zmanjšuje pa vnetja. Zaradi slednjega mnogo posameznikov opaža pozitivne učinke na področju zniževanja simptomov astme, alergij, bronhitisa ter okužbe sečil.

Ker je peteršilj bogat s klorofilom, je prav tako odličen osvežilec daha in telesni deodorant. Klorofil deluje antimutageno in zmanjšuje neprijeten vonj, ki ga povzročajo bakterije, glavni krivci slabega zadaha in telesnega vonja. Peteršilj se odlično poda tudi k česnu in čebuli in v kombinaciji z njima zastira močan telesni vonj, ki jih povzročajo z žveplom bogata živila.

Za izboljšanje prebavne funkcije ali zmanjšanje neprijetnega telesnega vonja je še posebej koristen peteršilj, namočen v jabolčni kis. Naravne kisline, klorofil in encimi, ki so prisotni v tej kombinaciji, skupaj krepijo črevesno mikrofloro. Zagotovljeno gre za enega najboljših sredstev za nevtralizacijo kisline, refluksa, plinov in napihovanja.

KOPRIVA

Kopriva je že v davnini uživala velik ugled. Na njej je zdravilno prav vse – korenina, steblo, listi in cvetovi. Seme vsebuje beljakovine, sluzi, maščobna olja z obilico linolenske kisline, keratinoide, vitamine itd. Zeleni deli koprive vsebujejo obilo karotinoidnih sterolov, rudnin, klorofila, sladkorje itd. Korenine so dokaj bogate z rastlinskimi hormoni, čreslovino.

Ljudsko zdravilstvo je vse te blagodejne lastnosti koprive s pridom izkoriščalo. Koprivno seme stiskajo in dobljeno maščobno olje z linolno kislino uporabljajo za zdravljenje kožnih in revmatičnih bolezni, pa tudi kot biostimulator pri presnovnih boleznih. Koprivno seme uživamo pri driskah in pri težavah z žolčnikom ter jetri. Izvlečke iz semen uporabljamo za spodbujanje presnove.

Zelene dele koprive uporabljamo za pridelovanje svežega soka in posušene za čaj, ki spodbuja presnovo, čisti kri in ledvice, priporočajo pa ga tudi pri artritisu in revmatičnih boleznih sklepov ter mišic. Rastlinski hormoni spodbujajo delovanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žolčnika. Najpomembnejši učinek pa je diuretičen, saj čaj žene na vodo, kar izkoriščamo pri težavah s putiko, ledvičnimi kamni in peskom.

Najmočnejši učinek ima sveži sok. Poleg tega, da spodbuja odvajanje urina, pripomore tudi k znižanju telesne teže, previsokega krvnega tlaka in količine sladkorja v krvi. S koprivnim čajem hitro odpravimo pomladno utrujenost in pobitost, kar ugodno vpliva na razmnoževanje rdečih krvnih telesc. Zelo dobrodošel je za grgranje ob vnetju ustne votline, angini.

Alkoholni izvleček iz kopriv uporabljamo pri izpadanju las in proti prhljaju. Rastlinski hormoni koprivnih korenin ugodno vplivajo na začetno stanje povečane prostate, tako da se zmanjša koncentracija globulina, ki veže nase spolne hormone. V starosti se v človeškem telesu zmanjša količina železa. Pojavita se utrujenost in izčrpanost, človek se počuti star in manj sposoben. Za blaženje teh tegob je dobrodošla sveža kopriva, ki je polna železa. Po kuri s koprivami se razmeroma hitro počutimo telesno bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi videti smo bolje. Zaradi spodbujanja odvajanja vode kopriva pomaga tudi pri vodeniki. Nadalje pomaga pri hudih obolenjih krvi, posebej pri levkemijah. Ublaži tudi alergene bolezni, posebej še seneni nahod.

Koprive imajo dokazani zdravilni učinek pri začetnih težavah benignega povečanja prostate, kar ima za posledico nadvse neprijetne težave pri odvajanju seča. Za lajšanje teh tegob je na trgu kar nekaj pripravkov, ki lahko koristijo tudi bolj univerzalno. Vsekakor pa vam priporočamo, da se oskrbite s (samo)zdravilnimi in zeliščarskimi priročniki, ki jih ne manjka, in ukrepate tudi „na svojo roko”.  (Vir: ekomagazin.si)

REGRAT

Regrat, navadni (Taraxacum officinale), je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo. V prehrani ga največkrat najdemo v juhah in solatah. Regrat ni samo okusna, ampak tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika. Prav zdaj, aprila, se pričenja sezona nabiranja njegovih okusnih listov, ki jih lahko postrežete surove kot solato ali pa kuhane kot zanimiv dodatek v toplih jedeh. Regrat je zelo hranilna rastlina in z njegovim uživanjem si lahko krepimo zdravje.

Njegovi listi in korenine so bogat vir vitaminov in rudnin. Med drugim vsebujejo več vitamina A kot korenje. Grenčine dajejo regratu močne diuretične lastnosti, kar pomeni, da spodbuja odvajanje vode. Tradicionalno ga uporabljajo še pri motnjah v delovanju ledvic, celulitu in čezmerni teži. Regrat vsebuje tudi kalij, ki nadomesti izgubo te rudnine zaradi povečanega izločanja seča.

Pri regratu je za uživanje primerna skoraj vsa rastlina. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se (za razliko od cvetov in korenin) ne uporabljajo le v zdravilne namene, temveč tudi v kulinariki. Regratovi listi se nabirajo v času pred cvetenjem rastline. Pri nas je sezona nabiranja regratovih listov navadno od začetka marca do sredine aprila. Regratovi cvetovi se nabirajo od sredine aprila do konca cvetenja, korenine pa med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom.

A zagotovo regratove liste v tem letnem času najpogosteje uživamo kar sveže, v solatah. Tako listi kot cvetovi so zelo okusni tudi, če jih skuhamo na pari s špinačo. Iz listov lahko iztisnemo sok, korenino pa prepražimo in uporabimo za pripravo napitka, ki ga imajo nekateri za kavni nadomestek (brez spodbujevalnega učinka kave). Korenine in listi vsebujejo veliko fruktoze in inulina (prehranske vlaknine), grenčine (seskviterpenske laktone), fenolne kisline ter sterole. V listih so tudi flavonoidi, kalijeve soli in kumarini.

Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu.

Sveži sok pospešuje krvni obtok, izločanje vode in olajšuje prebavo. V ta namen ga lahko jemljemo trikrat na dan po eno jedilno žlico. Svež regratov sok ali tekoč izvleček vedno zaužijemo z vodo. Kapsule ali tablete z izvlečkom regratove korenine lahko jemljemo s hrano ali brez nje.

Uživanje regrata ima številne zdravju ugodne učinke. Regrat vsebuje tudi vitamine A, B in C, veliko kalija in drugih mineralov. Holin v regratu vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja. Tako listi kot tudi korenina imajo po zaslugi vsebnosti grenčine diuretične lastnosti. Uživanje enih ali drugih je zato koristno pri zastajanju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in težavah z mehurjem. Regratovi pripravki – po zaslugi delovanja snovi na jetra in žolč – pospešujejo raztapljanje žolčnih kamnov. V skladu z rezultati raziskav iz leta 2001 bi regrat v prehrani lahko koristil sladkornim bolnikom. Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu. Dobro ga je uživati pri endometriozi in cikličnih bolečinah v dojkah, saj pomaga odstranjevati odvečni estrogen iz telesa.

Vir: bodieko.si