Ljubezen je življenje.

Pisala mi je, da mi želi vse lepo in naj se imamo radi.
Ob tem pa sem začutila njeno bolečino.
Besede so govorile eno, energijski zapis je sporočal nekaj čisto drugega.
Zato sem se odločila, da ji napišem pismo…

Draga Ženska.
Čutim Te.
Čutim tvojo bolečino.
Čutim tvoje neizjokane solze.
Čutim tvoje hrepenenje po ljubezni, ki jo še vedno iščeš tam zunaj sebe.
Še vedno upaš, da si bo š s prijaznimi dejanji lahko kupila to, po čemer tako globoko hrepeniš v sebi.
Še vedno upaš, da boš ljubezen dobila od otrok, prijateljic, vnukom, morda od moža, prijatelja.
Čutim tvoje iskanje. Čutim tvojo nemoč ob tem, ko ne glede na to, kako zelo se trudiš in iščeš zunaj sebe, tega ne najdeš.
Čutim notranjo nujo, ki te sili v iskanje pozornosti in ljubezni zunaj tebe.
Čutim jezo ob tem, ko se stvari ne obrnejo tako, kot si želela.
Čutim tvoje razočaranje nad življenjem in sploh vsem.
Čutim Te.

Vem, kako se počutiš, Draga, kajti nekoč sem stala tam, kjer danes stojiš Ti.
Upala sem, da bom ugledana.
Upala sem, da bom dobila to, po čemer sem tako globoko hrepenela, da še sama nisem vedela, kaj to je.
Vem, kako se počutiš. In čutim s teboj.

Vem, danes je spet tisti dan, ki ga eni obožujejo in drugi sovražijo. Tisti dan, ki nas opomni na življenje, ki vznika v naši notranjosti.
Kajti ljubezen je življenje, ravno toliko, kot je življenje ljubezen. Eno sta. Povezana.
In ti si ne dovoliš čutiti te živosti. Ne. Ti si prepričana, da moraš biti resna, da moraš ustrezati pričakovanjem okolice, za katere ne veš, da so le v tvoji glavi.
Ti sama sebe držiš na kratko, ker te je strah, da bi se ti ponovno zgodilo to, kar je tako boleče. Izdaja. Posmeh. Zapuščenost.

Ne veš, da večno nezadovoljstvo same do sebe vznika iz globin tebe. Pozabila si, kako je občutiti dotik, ki odpira tvoje srce.
V svoji pesmi Aurora poje, da človeku odpreš srce takrat, ko te poboža po koži. In da je pomembno, da mu dopustiš, da se te dotakne, te poboža, preden oddideš. Da si dovoliš biti čista duša otroka in čutiti živost.
In to je tisto, po čemer zase vem, da sem hrepenela. Hrepenela sem po tem, da bi bila ugledana. Po tem, da bi me moj moški začutil. Da bi čutil to, kar čutim jaz.

Takrat nisem vedela, da sem bom morala, da bi to resnično izkusila, spustiti v svoje telo. Se pobožati od znotraj. Začutiti svoje telo in skozi svoje telo izkusiti, doživeti, kaj pomeni, ko se dotakneš sebe, pobožaš sebe.

Življenje me je naučilo, da lahko iščeš vse življenje, pa ne najdeš te ljubezni, ki je v tebi. Ljubezni, ki ti si.

Zato te danes vabim, draga Ženska, da upočasniš.
Zapri oči.
Začuti svoje telo.
Začuti čarobnost tvoje medenice. Tvoje posode, ki te drži. Ki drži življenje.
Začuti svoje telo. Začuti se od znotraj.
Pobožaj svoje telo od znotraj.
Nasmehni se svojim celicam, svojim organom, svojim mišicam.
Pobožaj jih s svojo pozornostjo.
Dovoli si, da začutiš ljubezen do sebe, v sebi, s seboj.

Začuti živost, ki vznika iz globin.
Začuti hvaležnost, ki polzi po tvoji notranjosti.
To je ljubezen, ki jo iščeš, draga Ženska.
To je življenje, ki je v tebi. Življenje je Ljubezen in Ljubezen je Življenje.
To si Ti.
Vse to si Ti.

Ljubi Sebe.
Sprejmi Sebe.
Čuti Sebe.
Spoštuj Sebe.

Ti si Ljubezen.
Ti si Življenje.
Samo Bodi!
Samo Bodi!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da s svojo svetlobo pustiš sled.