Pomen druge adventne nedelje

Voda je tisti element, ki te uvede v drugi teden adventa, ki je pred nami.
Voda je izjemen element, saj te uči skozi realnost čustev in občutkov.

V sebi občutiš pretoke energije, ki so povezani s tokom tvojih čustev.
Čustva tečejo tekoče, nežno, umirjeno ali podivjajo kot morje v viharju.
Lahko zamrznejo, so hladna, topla ali meglena.
Ko slediš toku svojih čustev, skozi njih obarvaš svoj pogled na svet.

Čustva so izjemen vodnik v tvojem življenju.

Le redki so bili kot otroci poučeni o moči naših čustev, o tem kako pomembno jih je spoštovati in upravljati s to energijo, ki jo čustva nosijo s sabo.

Čustvo je tok energije. Je naboj.
Lahko teče ali pa zastane in se ujame v energijskih vozlih.
Čustvena zrelost je ključna komponenta v tvojem vsakodnevnem življenju in vendar temu delu pogosto ne posvečaš potrebne pozornosti.
Voda te uči, kako najti večje nivoje čustvene varnosti v samemu sebi. Uči te čustvene stabilnosti, ki jo potrebuje tvoj notranji otrok in kako s tem ustvariš temelj iz katerega lahko svojo pristnost, avtentičnost deliš s svetom.

Voda je element, ki ga z lahkoto reprogramiraš.

Voda se zliva z vibracijami ter sporočili, ki jih prejme, ter jih zadrži.
Energija, ki jo usmeriš na vodo, postane čustveni ton, ki ga voda zadrži.
Nikar ne pozabi, da je tvoje telo kar 70% voda.
Kar pomeni, da na vodo v tvojem telesu zlahka vplivajo energije s katerimi prihajaš v stik.

Tvoja notranja voda zadržuje tako frekvence, ki si jih zavestno izbrala, kot tudi nezavedne misli in občutja.

Tvoja notranja voda ustvarja tvoj čustveni ton, ki ga izžarevaš iz sebe. Ljudje, ki te obkrožajo ta čustveni ton čutijo in se nanj tudi odzovejo.

Epigenetika je veda, ki govori o tem, kako zunanje okolje vpliva na tvoje gene in kako vklaplja in izklaplja določene tendence, vzorce v tvoji notranjosti.

Epigenetsko programiranje – se pravi, vklapljanje, nastavitve “jakosti” in izklapljanje posamičnih genov – poteka preko različnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši hrana, vadba, življenjski slog, črevesna flora in drugi mikroorganizmi v telesu, sevanje, kemikalije, težke kovine, razni terapevtski preparati in druge snovi, ki pridejo v stik s telesom – tudi voda!

Sodobna ženska je pozabila pomen ženstvenosti, ki vključuje ranljivost, odprtost in sprejemljivost, v medsebojnih odnosih. Vse to so lekcije elementa vode. Voda je jin element, ki aktivira tvojo jin esenco v telesu.

Voda predstavlja tvoj notranji ocean, ki napolni posodo, ki smo jo ustvarile s pomočjo elementa zemlje.

Naučiti se moraš biti v tem notranjem centru v sebi, kjer si popolnoma ranljiva.
Kajti ranljivost je mesto, iz katerega se poraja kreativnost, radost, tvoji navdihi, tvoje kreacije.
Svoje čustveno zavedanje gradiš skozi sposobnost vode, da ti odslika stvari nazaj.

Voda je edini element v katerem vidiš svoj lastni odsev.

V tednu, ki je pred tabo, bo glavna lekcija v vitalnosti, v stiku z življenjsko energijo.
Drugi ljudje in odnosi bodo tisti, ki ti bodo odslikali tebe samo.

Skozi drugo adventno nedeljo, ko na adventnem venčku prižigamo drugo svečko, vstopamo v to realnost vodnega elementa.

Tradicionalno gledano, je druga adventna svečka povezana z ljubeznijo in mirom, ki ju s prižigom razširimo tako v notranjem svetu, kot tudi v domu in v zunanjem svetu.

Tudi tukaj skozi izročilo gradnje jaslic vidimo, kako je drugi adventni teden posvečen postavitvi vitalnega dela, rastline v obliki maha, grmičevja, cvetlic, vejic iglavcev in listavcev.

Izročilo jaslic govori o štirih razvojnih stopnjah človeka, o štirih elementarnih realnostih, ki izgrajujejo naš svet in naše telo.

In druga adventna nedelja nas vodi v realnost vitalnega, eteričnega telesa.

V tem tednu je fokus, v tvojem razvojnem smislu, posvečen čustvenemu telesu, kamor sodijo vsa tvoja čustva in vitalnemu praničnemu telesu, ki je odgovoren za tvoje dobro počutje, nivo energije in vitalnost.
Brez dvoma bodo izzvane tvoje navade, občutki ujetosti, zataknjenosti in potrebno bo zavestno sproščati tista področja, kjer čutiš, da nisi popolnoma svobodna.

Nivo zemlje, ki si ga postavila v prvem tednu, ti bo ponudil podporo in to je teden, ko si lahko pomagaš s kristalnimi eliksirji, ko povežeš element vode z elementom zemlje in izkoristiš energijski potencial kristalov za lastno zdravljenje.

Element vode te neguje, čisti in zdravi in to je v tem tednu, ki je pred nami modro izkoristiti. Ne pozabi, da se je tvoja povezava z elementom vode začela že v maternici in zato se v stiku z vodo počutiš negovana in umirjena. Izkoristi ta stik z vodo za umiritev sebe in za energijsko čiščenje.

Ženska, to je teden, ko je modro aktivno poskrbeti za zdravje in dobrobit tvoje maternice. Negovanje s kristalom selenitom je na mestu, kot tudi aktivna komunikacija in metode energijskega čiščenja maternice.

Izkoristi potencial tega časa, ki ti je na voljo.
Z vodo je povezan reproduktivni sistem, kot tudi sistem izločal.
Pozornost naj bo v tem tednu na vitalnosti in notranjih pretokih v energijskem telesu.

Ključno v tem drugem adventnem tednu je, da telesu privoščiš energijsko in emocionalno čiščenje, pri čemer ti bo v podporo voda. Sprehodi ob vodi, poslušanje vode, kopanje, plavanje, to so vse aktivnosti, ki ti lahko pomagajo očistiti tvoje čustveno telo toksinov in zastalih čustev.

Sama bom v tem tednu začela aktivno delo na moški in ženski esenci ter opuščanju vseh zamer, čustvene ranjenosti, občutkov ločenosti in prizadetosti, da očistim svoje čustveno telo in zavzamem bolj nevtralno pozicijo v pogledu nase in na druge ljudi v mojem življenju.

Pogosto pozabiš, da so odnosi v tvojem življenjih tisti, ki kot voda odsevajo tebe sam. Tvoje notranje zastoje in notranje blokade, ki si jih moraš pogledati, da bi jih lahko preobrazila v sebi.

In kaj lahko narediš v tem tednu za svojo dušo?

V drugem tednu adventa se osredotoči na to, kaj polni tvojo notranjo posodo. V čem uživaš. Kaj je tisto, kar te nahrani in napolni?
Izjemno pomembno je, da ozavestiš kako dobro upravljaš z energijo v svojem življenju, kje jo razpršiš, kje jo izgubljaš, kje ti odteka.

Čustvene ranjenosti poškodujejo tvojo posodo, ki tako postane kot sito in enostavno ne drži energije. Ključ za soočenje s sabo in za to, da prepoznaš, kje izgubljaš energijo, je v tem, da si dopustiš, da čutiš.

V tem tednu bo tvoj izziv čutenje. Da si dopustiš, da prepoznaš: »Kaj čutim?«, si to priznaš in to objameš v sebi.
Čutenje je temelj avtentičnih in izpolnjujočih medsebojnih odnosov.
Pomembno je in hkrati sila naporno.

Če te zanima več o upravljanju s svojo energijo te vabim na spletno druženje Kreacija Leta, kjer v drugem druženju podelim 7 principov Kreacije in 4 orodja kreacije, veliko pa je govora o tem, kako ključnega pomena je za  zavestno kreacijo upravljanje  s svojo energijo.  Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Pomen prve adventne nedelje

Vsako leto imaš v adventnem času priložnost, da opraviš pot vračanja duše same k sebi, ki vodi k takšni notranji drži, da lahko navzven deluješ zrelo in odgovorno.

Gre za proces priprave na Porajanje Sebe, ki se začne že na Samhain, keltski praznik 31. oktobra in vse do 21. decembra, ko praznujemo Yule. To je čas, ko se duša spušča v globino, v notranjost, sama k sebi, k svojemu bistvu, k svoji notranji luči.

Pozna jesen je obdobje, v katerem človek v svoji notranjosti išče luč lastnega bitja, da bi tako našel pot do sočloveka.

V adventnem času, ki ga odpira prva adventna nedelja, se v spirali spuščaš po poti tvoje duše nazaj k sebi. Če tako zavestno izbereš.

In v tej spirali je prvi element s katerim se soočiš element Zemlje.
Zemlja je tista, ki ustvari posodo v katero se lahko zlije duh.

Temeljna sposobnost zemlje je v tem, da ustvari strukturo in obliko. In to na kar rada pozabiš je, da je za delo z zemljo potrebna prisotnost tukaj in zdaj. Biti moraš zbrana in čuječa.

Sofija je tista, ki je prinesla kvalitete duše na Zemljo v zgoščeni obliki izvornih elementov zemlje, vode, zraka in ognja.

Človeško telo je sestavljeno iz vseh štirih. Ti elementi niso substanca. Gre za dinamične kvalitete, ki so del zunanjega in notranjega sveta.
Alkimisti so učili, da je vse kar obstaja na Zemlji edinstvena kombinacija teh štirih elementov.

In ko v tem posvečenem času svoj Dom pripravljaš na praznovanje, pa naj bo to tvoj zunanji Dom ali tvoj notranji Dom, je za to potrebna doslednost in notranja struktura. Zemlja je tista, ki daje strukturo, ki drži prostor, da bi lahko ideje in zamisli, ki pridejo tudi udejanjila v fizični realnosti.

Zemlja je tvoja velika učiteljica, kajti spomni te na to, da je potrebno hoditi korak po korak. Vse pa se začne s tem, da najprej narediš temelj, na katerem potem lahko zgradiš celo hišo.

Prva adventna nedelja te poveže z realnostjo zemlje.

To se lepo vidi v izročilu gradnje jaslic. V prvem adventnem tednu se postavi temelj, tla, podlaga, torej mineralni del jaslic. Kamenje, potke, hiške, skratka vse, kar predstavlja zemljo.

Izročilo jaslic govori o štirih razvojnih stopnjah človeka, o štirih elementarnih realnostih, ki izgrajujejo naš svet in naše telo.

V tem tednu je fokus v razvojnem smislu posvečen fizičnemu telesu

In v tem prvem tednu je pozornost usmerjena na mineralni svet.
Zemlja predstavlja skeletni sistem, živčni sistem, organe čutenja kot tudi rodovitno prst.
Pozornost naj bo v tem tednu na fizični aktivnosti, na motoriki telesa, na premikanju, na opazovanju.
Bodi pozorna na svoj odnos do mame Zemlje. To je povezano z ozaveščanjem glede recikliranja odpadkov, ekologijo in trajnostnim razvojem. V tem tednu je modro opazovati zunanje in notranje procese očiščevanja.

Ključno v tem prvem adventnem tednu je, da telesu privoščiš dovolj počitka, da okrepiš svoje telo skozi gibanje, da svoje telo neguješ in si pozorna na to kaj ješ in kako ješ.
Pomembno je, da se obrneš k modrosti svojega telesa in se vprašaš: Kaj je tisto, kar moje telo resnično nahrani? Česa sem lačna? Kaj potrebujem, da bi si resnično napolnila baterije?

Sama opažam, da se do telesa pogosto vedemo kot do predmeta. Silimo ga v diete in očiščevalne poste brez, da bi se sploh obrnila k tej modrosti, ki jo telo ima v sebi z vprašanjem: »Ali bi me to resnično nahranilo? Ali bi mi to resnično služilo?«

In kaj lahko narediš v tem tednu za svojo dušo?
V prvem tednu adventa se osredotoči na svojo posodo, na vozilo tvoje duše.
Prenos zunanjega sveta, fizičnega sveta v tvojo notranjost se dogaja preko čutil ali organov čuta. Notranji čuti te poučijo o svetu in njegovi povezanosti s telesom. Poznamo pet notranjih čutov in sedem zunanjih čutov.
Pet notranjih čutov so dotik, gibanje, čut za življenje, ravnovesje in vonj.
Sedem zunanjih čutov je vid, toplota, zvok, okus, občutek za svet, čut za razmišljanje in čut za ego.
Če izgubiš vid ali sluh, se le s težavo orientiraš v zunanjem svetu.
Ob izgubi notranjega čuta za ravnovesje pa izgubiš pokončno držo in z njo povezano voljo do delovanja.
Skozi čute prihajaš v stik z vrlinami, ki predstavljajo domeno tvoje duše.

Spirala je že od nekdaj krščanski simbol za pot duše k sebi.

In skozi vse štiri adventne nedelje se spuščaš preko štirih elementov zemlje, vode, zraka in ognja v duha.
Sveča, ki gori na adventnem venčku vsak teden predstavlja en element.

Esenca svetlobe predstavlja peti element, duha, luč, ki je simbol bistva vesolja, življenja, duše…, je tvoja notranja luč.
Zeleni del venčka iz smreke ali jelke, je simbol življenja, saj tudi čez zimo zadržijo življenjske sokove.

Ko se spuščaš v svojo notranjost in najdeš bistvo, imaš vsako leto priložnost, da okrepiš svojo notranjo svetlobo.
Tako posameznik, ki doda svojo lučko na razpolago skupnosti, širi božično luč.
In s tem, ko najdeš svojo notranjo luč, lahko najdemo tudi pot do sočloveka, do skupnosti.

Luč božanskega lahko širiš z ustvarjanjem adventne spirale v času od prve adventne nedelje pa vse do dneva Adama in Eve 24. decembra.

Prva adventna nedelja je tako posvečena arhetipu matere.
Gaea je tista, ki postavlja strukturo družini, strukturo telesu, strukturo podjetju.

Če te zanima več o tem, kako so glavni štirje ženski arhetipi povezani s Kreacijo te vabim, da se v decembru z mano družiš na Kreaciji leta 2018, kjer bom delila več o tej tematiki.

Zelo pomembno je razumevanje, da moraš ti ustvariti sveti prostor, v katerega lahko povabiš izvorne kvalitete svoje duše.

Kreacija je tok, ki teče skozi tvoje telo. In tvoje telo mora ta tok vzdržati. Zato je pomembno, da izkoristiš ta posvečeni čas za negovanje in skrb za svoje telo.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

www.divine.si

Portal 10-10-10

Ena od stvari, ki jih trdno verjamem je, da je vse na ključ. Ni slučajev.
In to je še posebej pomembno vedeti takrat, ko so ti na voljo ključi, ki odpirajo določena notranja vrata.
Ko se v datumu ponavljajo ene in iste številke to kaže na ojačevanje določene vibracije, ki nas kliče k temu, da smo pozorne na sporočila, ki nam jih to prinaša.

Verjamem, da so številni znaki, ki te kličejo k določenemu premiku, ki ga moraš narediti. In klic v obliki simbolike števil je lahko eden od pomembnih znakov.

Tole sporočilo je zate, če te pritegne in pokliče.
Če te ne, ga ignoriraj 😉

Kakšna je koda, ki jo razodeva datum 10.10.2017 (2+0+1+7=10)?
Vse je odvisno od leče, skozi katero pogledaš.

V numerologiji je število 10 povezano z žetvijo tega, kar si sejal. Pomen izhaja tudi iz tarota, kjer je 10 povezana s kolesom sreče in nas opominja na to, da ti izbiraš, s tem, kam usmerjaš svojo pozornost ali jo vidiš kot dobro ali slabo.

Število 10 je zelo močno povezano z lastno izbiro in samozaupanjem.

Ker se sešteva v število 1, vendar ima ob sebi 0, ki ojačuje vsako številko, ki stoji ob njej, je 10.10.10 brez dvoma opomnik, da se odpirajo nova vrata. Gre za priložnost, da sebe porodiš na novo.

Danes je dan, ko te podpira energija novih začetkov.
Zato je modro opustiti stvari in narediti prostor za novo.

Gre za točko novega začetka, kjer lahko povabiš silo namere v soustvarjanje in pošlješ jasno »raketo želja« v jeziku Abraham-Hicks. Jasnost je ključnega pomena in temu naj sledi tudi akcija, ki to željo podpira.

Brez dvoma je to dan, ki te bo povabil k temu, da jasno izraziš kaj bi sploh rada. Kaj je tisto področje, kjer želiš voditi in resnično stopiti v svoj polni potencial Duše?

To je izjemen portal, ki te vabi k individuaciji. Eno najbolj fascinantnih odkritij zame osebno je bilo razumevanje, kako smo tam nekje okoli 35 leta povabljeni v to, da resnično v polnosti izkusimo svoj izvorni Jaz (z velikim J). Individuum ne pride naravno. Nikomur ni dan in nihče ti ga ne more odvzeti. Gre za pot razvoja tvojega ega, gre za pot ljubezni.

Razlika med egoizmom in polno prebujenim Jazom je razlika med individualizmom in individualnostjo.

Individualizem je enostranski razvoj ega, kjer ego vzame to, kar mu svet ponudi, vendar ničesar ne ustvari iz tega, kar je vzel.

Individuum na drugi strani je v nenehnem deljenju sebe s svetom, ko svoja darila, svoj dragulj prepoznaš, ga sprejmeš, pustiš, da te nahrani in iz te polnosti, iz tega notranjega utelešanja tvojega polnega potenciala Sebe deliš z ljudmi in s svetom. Gre za izmenjavo, kjer sprejmeš, to oplemenitiš in nato podeliš, gre za akt porajanja sebe, za akt zavestne kreacije.

Individualnost ni namenjena zgolj sama sebi, gre za zavedanje, da si tukaj z namenom, da sebe podeliš z drugimi in s svetom.

Individuum ni nekaj kar imaš ali kar si. Je aktivnost utelešanja esence v trenutku izkušanja. Je plemenitenje izkušnje Jaza s posvečenostjo in ljubeznijo. Lahko bi rekla, da je individuum utelešen potencial, koncentrat celotnega sveta v eni osebi, ki se izraža skozi tebe kot Ti.

Individuum ni le odprt za svet, ki vstopa vanj in se skozi njega izraža kot Jaz. Skozi ljubezen preobraža in zdravi to, kar izkuša. In zato je akt ljubezni do sebe tako zelo izjemen.

In tvoja polna odgovornost je, da razviješ svoj individuum. Tega nihče ne more narediti zate.
Svoj Individuum začneš kreirati skozi izkušanje svojega Jaza, skozi občutenje in skozi namen. To so tri ključne točke povezave o katerih sem govorila na uvodnem druženju našega 13 tedenskega izziva Ljubi Sebe.

Moč kreacije je moč tvoje človeškosti. In temu se pogosto želimo izogniti. S tem, ko se poskušamo izogniti človeškosti, ne sprejemamo polne odgovornosti za dejanje kreacije.

In ravno ta portal v katerem stojimo te opominja na tvojo moč kreacije. Kaj boš ustvarila zase? In ali boš prevzela polno odgovornost za svojo kreacijo ali bo zanjo odgovoren in kriv nekdo drug?

Število 10 je število individuuma, vodje, kreatorja, ki je sam svoj in v polnosti prevzema odgovornost zase.

In zanimivo je, da je število 10 število radosti. Kajti telesno občutenje, ki ti jasno pove, da se premikaš v Individuum, je radost. Nič zunaj tebe ti ne more prinesti radosti. Lahko v tem uživaš. Radost pa čutiš le, ko si na tem toku energije, ki prihaja iz prihodnosti v sedanjost. Ko izkušaš Jaz v sebi.

Tvoje življenje je tvoja kreacija. Tvoje življenje ni odvisno od ničesar zunaj tebe, je kreacija tvojega Jaza. V druženju DivineFemme Akademije govorim o tem, kako v resnici kreiramo svojo sedanjost iz prihodnosti, iz svojega prihodnjega Jaza in ne obratno. Vem kako nenavadno se sliši, vendar je Jaz tisti, ki ima precej več opraviti s tvojo prihodnostjo, kot s preteklostjo.

Da lahko v polnosti izkusiš svoj Individuum moraš biti voljna ostati v procesu in ne pobegniti iz situacije ali telesa, zato je soočenje s svojimi preživetvenimi mehanizmi bega, boja in ignorance ključnega pomena.

Vedno takrat, ko iščeš vir moči zunaj sebe, se boš počutila kot žrtev.
Žrtev okoliščin, ljudi, dogodkov, situacij, substanc ali aktivnosti.
In to je nekaj, s čimer se moraš spogledati in to sprejeti in objeti v Sebi. Tudi tega ne more nihče narediti namesto tebe.

10 je število, ki te vabi v neznano. In spuščanje v neznano je akt ljubezni. Ljubezen vznika iz neznanega. Vedno, ko se zaljubiš, izkušaš nekaj, kar ni znano. In zato je hkrati strašljivo in vabljivo.

Energija dneva te vabi v neznano. To je energija, ki je usmerjena v prihodnost in ne v preteklost. Ne vidi razcveta v tem, da je zgolj sopotnik na zadnjem sedežu, vabi te v to, da sedeš za volan svojega življenja in začneš aktivno soustvarjati, zavestno kreirati svoje življenje in Sebe.

Na nivoju mikrokozmosa je ta portal tvoje povabilo, da v polnosti objameš svoj individuum in v polnosti zaživiš svoj polni potencial. Tukaj in zdaj.

Boš sprejela povabilo?

Nekaj praktičnih načinov, kako lahko to energijo maksimalno izkoristiš:
1. Zapiši na list papirja vse tisto, kar želiš pustiti za sabo in skozi ritual z ognjem to preobrazi.
2. Začni z ustvarjanjem nove navade – svoje možgane preoblikuješ s tem, da ustvariš nove nevrološke povezave z redno in dosledno prakso. Ena najbolj izjemnih praks, ki jo izjemno priporočam je ustvarjanje polja cenjenja. To narediš s tem, da si vsak dan pišeš 3 stvari, ki jih ceniš pri sebi in 3 stvari, ki jih ceniš pri ljudeh okoli sebe, če želiš to prakso še potencirati. To prakso delaj vsaj 28 dni. Toliko časa potrebuje tvoj živčni sistem, da usvoji novo navado. Če želiš, da se resnično prime, jo izvajaj resno vsaj 42 dni. Kako ustvariš polje cenjenja bom bolj podrobno delila v druženju ljubi Sebe.
3. Zaveži se temu, da eno odvisnost, za katero veš, da ti jemlje dragoceno življenjsko energijo, zamenjaš s prakso, ki te nahrani in napolni. To novo prakso, ki te polni aktivno izvajaj naslednjih 28 dni.

Pomembno je, da se zavedaš, da portal 10-10-10 ni nikakršna čarobna paličica, s katero bi zamahnila in voila, bi imela vse, kar si želiš.

To je portal, ki nudi energijsko podporo tistim, ki so voljni narediti korak in stopiti skozi energijska vrata, ki se odpirajo. Kar v praksi pomeni, da boš morala prevzeti odgovornost za vse, kar bo izbira prinesla s seboj.
Kot tudi odstraniti vse notranje ovire, ki te ovirajo, da življenja, kot si ga želiš, še ne živiš.

In ko enkrat stopiš na to pot, ni več poti nazaj.
Portal 10-10-10 je kot turbo pospeševalnik na tvoji poti. Če izbereš, da sprejmeš povabilo in stopiš skozi portal v neznano.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Verjamem v moč izžarevanja, v bisere in ženstveno žensko. Z biseri. In z iskricami v očeh. Ker vem, da s svojo svetlobo pustiš sled. Več najdeš na divine.si

Morska deklica in ognjeni ples s princem…

Ne vem, kako je s teboj, ali čutiš tale vroči ples na nebu, ki se odvija v zadnjih dneh?

3. septembra in 4. septembra Mars in Merkur stopita na isto stopinjo, kjer se je 21.8.2017 odvil sončev mrk.

Mars je ognjeni planet, ki predstavlja moško energijo bojevnika.
Z Neptunom, ki predstavlja element vode in je  nasproti Soncu, lahko v tem času čutiš, da vse pospešuje, da se stvari premikajo z izjemno hitrostjo. Vendar ni nujno, da veš smer v katero se premikaš.

Mars dodaja ogenj na ogenj.

To je tako, kot v duhovnem razvoju številnih žensk, s katerimi prihajam v stik. Dodajajo plin in drvijo vedno hitreje, hkrati pa vsega tega ognja ne prizemljujejo in ne utelešajo. Vedno več energije dodajajo temu, da bi se stvari uresničile, hkrati pa tega ne spuščajo skozi sebe, skozi telo, da bi to utelesile.

Rezultat je lahko, da se s polno hitrostjo zaletiš v zid, kar v praksi pomeni bolezen ali pa krizo kakršnekoli vrste, ki te prebudi v zavedanje, da moraš ojačati svojo notranjo napeljavo, okrepiti svojo notranjo posodo, da bi vedno več svetlobe, ki se želi poroditi skozi tebe, ki želi steči skozi tebe, lahko prizemljila skozi sebe. Drugače prihaja do kratkih stikov, ki se lahko kažejo v obliki infarkta, kapi ali drugih kratkih stikov, kjer enostavno ni povezave v telesu.

Mars s torej premika skozi iste stopinje skozi katere je pred tednom potovalo sonce skupaj z luno. To v praksi lahko povzroči uvide, vpoglede, sprejemanje stvari, ki so se aktivirale v času sončevega mrka 21.8. Pred nami je polna luna, ki bo podprla to energijo porajanja novega v ta svet.

Merkur bo počasi ravno tako zaključil svoje retrogradno gibanje, kar bo vse to, kar se je dogajalo v zadnjih tednih izstrelilo kot raketo v gibanje

Mars je torej na 29 stopinji Leva.

Skozi pogled simbolike Sabian je to Morska deklica, ki se dviga iz valov ocena, pripravljena, da se porodi v človeški obliki.

To je simbol tega, da v svojem življenju najdeš svoje noge ali svoj glas, tako kot morska deklica in resnično stopiš v svoj polni potencial. To je čas, ko lahko najdeš nekaj, kar si srčno želiš, nekaj, v kar si vlagala veliko energije in časa.

To je brez dvoma čas, da postaneš kot morska deklica, brez strahu pred globinami in velikim strahom pred plitvim življenjem, z besedami Anais Nin.

Lev 29: Morska deklica se poraja iz Oceana in je pripravljena, da prevzame človeško obliko.
Ta simbol razkriva željo, da bi našla partnerja ali svoje mesto pod soncem, kjer čutiš, da pripadaš in lahko s svojim Darilom, ki ga nosiš v sebi prispevaš.

Čas je, da najdeš mesto v svetu, da lahko prideš na obalo v svojem življenju ustvariš kariero ali svojo poklicanost podeliš z ljudmi in s svetom.
Morska deklica simbolično predstavlja tvojo Žensko Dušo, ki ti daje jasna sporočila, usmerja te v tem, da rasteš, se razcvetaš in si na tem, da najdeš svoj glas in svoje noge.

Morda imaš občutek, da je končno prišel čas, da ubesediš to, kar se poraja skozi tebe, da svojemu potencialu daš glas in se izraziš v polnosti.
To je čas za kreacijo stvari iz tvoje globoke notranje modrosti in vedenja.

Morska deklica je močan simbol, da potrditve ne boš našla pri drugih ljudeh, zato ni modro, da iščeš in sprašuješ druge kaj je tisto, kar je tvoje in se želi poroditi skozi tebe. Na tebi je, da zaupaš sebi 100%.

Ključ je v zaupanju vase, v notranji gotovosti, medtem ko v svoje življenje povabiš druge ljudi, da soustvarjajo s teboj.

Stvari se porajajo, dobivajo obliko in to v popolnoma novi, še nepoznani obliki.
To je čas preobrazbe. Porajanja.  Evolucije.

Morska deklica je čarobno bitje, ki zna navigirati v oceanu kolektivnega nezavednega. Tvoja notranja morska deklica te lahko vodi skozi proces porajanja sebe na novo.

Božanski princip ženstvenosti se poraja v ta svet in notranja energija Animusa, tvoje moške narave je tista, ki ji lahko stoji ob strani kot zaščitnik in v podpori.
Ko se intuitivna modrost dviga v tvoji notranjosti je podpora moškega, ki udejanja stvari v fizični realnosti ključnega pomena.

Le skozi sodelovanje in soustvarjanje se stvari lahko v polnosti porodijo tukaj in zdaj.

Tvoja Ženska Duša hrepeni po tem, da se v polnosti udejanji in izrazi v tej realnosti tukaj in zdaj, kot Ti.

V tem procesu te lahko vodim in podpiram skozi 8 tedenski program Razcvet Ženske. Več najdeš >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Verjamem v moč izžarevanja, v bisere in ženstveno žensko. Z biseri. In z iskricami v očeh. Ker vem, da s svojo svetlobo pustiš sled. Več najdeš na divine.si

 

Odkrito o seksu

Moj sogovornik v zadnjem intervjuju v video seriji Razcvet Ženske skozi oči moškega (če si ga nisi ogledala, se lahko prijaviš na povezavi www.razcvet.si ) je izjavil, da takrat, ko je ženska sitna potrebuje objem. In če to ne deluje, če je res sitna, potrebuje, da jo moški našeška in vrže na mizo, kar je sprožilo kar nekaj zgražanja med ženskami.

Ko sem ga vprašala od kje takšen pristop, mi je razložil, da je to prišlo točno v taki obliki iz ust ženske. Da ženska takrat, ko je ujeta v svoji glavi in pretirano razmišlja, potrebuje, da jo moški prizemlji. Skozi seks. Goreči seks, strasten seks.

Seks, ki ga David Deida imenuje strastna penetracija, prodiranje, ki žensko napolni z užitkom (ravishment). Ko si moški žensko vzame. In ženska to čuti v sebi, to jo odpre in zmehča.

Vendar si ženska to dovoli šele takrat, ko počisti »smeti« v svoji notranjosti iz svojega otroštva, da se počuti dovolj varno v sebi, da zaupa sebi tako močno, da ve, da je moški ne bo poškodoval, da se ga ne ustraši.

Zaradi tega pravim, da mora ženska držati sama sebe in svoj prostor.

Ti moraš biti gotova vase in popolnoma zaupati vase, da si dovoliš biti penetrirana. Da mu dovoliš, da prodre vate, ne zgolj telesno, da vstopi v tvoje srce, da te odpre in je cel v tebi.

In na drugi strani je moški tovrstnega seksa sposoben šele, ko je v sebi pozdravil svojega negotovega fantka in spoštuje ter obožuje žensko tako globoko, da je lahko v tej vlogi tistega, ki prodira.

Prodiranje o katerem govorim je hkrati penetracija telesa in srca. To je penetracija, ki prihaja iz samega jedra možatosti in se izrazi skozi nežno potiskanje, igrivo moč.
Tovrstna penetracija ni le stvar seksa, je nekaj, kar prihaja skozi pogled moškega, je način življenja in ne le posteljna praksa.

Z besedami Davida Deide to pomeni, da je moški v stiku z božanskim v sebi in z globinami svoje biti. Moški mora skozi prakso v sebi doseči, da je ukoreninjen v večnosti. In nato skozi dihanje vdihuje to neskončnost in izdihuje neskončnost. Njegovo srce je odprto in sposobno dati ljubezen.

Ko je moški osvobojen v sebi in lahko svojo energijo dvigne v srce, skozi spolni akt odpira srce ženske. In to je začetek.

In verjemi iz svoje izkušnje vem o čem govorim. To je zame osebno največ, kar je lahko med dvema.

To je tisto po čemer ženska hrepeni globoko v sebi. In ker tako ženska na svoji strani ne ve, kaj potrebuje in se tega boji, kot tudi zaradi nerazumevanja tega na moški strani, moški to pogosto interpretirajo kot nasilja.

Vendar tovrsten seks ni nasilje, pa tudi ne nekaj, h čemur bi lahko nekoga prisilil.
Tega seksa ne moreš izsiliti. Lahko le zrasteš vanj.
Ker terja popolno predajo na obeh straneh (in ne govorim o vdaji) kot tudi popolno lojalnost.

Skozi moje opažanje je velika težava, da ženska tega v svojem življenju ne izkusi, ker ne ve, kako biti ženstvena in s tem izvabi iz svojega moškega najboljše, kar lahko deli z njo.

Pogosto mi ženske povedo, da bi moški moral opraviti svoj del in biti pravi moški. Se strinjam in se ne. Ker vem, kakšno moč nosi v sebi ženska in ker vem, da do tovrstnega seksa ne more priti, dokler ženska ne zaupa sebi kot ženski.

Ženstvenost je povezana z ljubeznijo in svetlobo. Možatost na drugi strani je čista zavest, ki penetrira materijo. V sami biti utelešene ženstvenosti je želja po tem, da se odpre kot ljubezen in napolni z ljubeznijo.

Deida pravi, da moški šele v tretji fazi možatosti lahko daje to ljubezen ženski, po kateri hrepeni vse življenje. Moški odslika ženski ljubezen, ki ona je. Moški v tej fazi je ranljiva zavest, ki čuti globlje, kot bi ženska lahko čutila sebe, globlje, kot lahko pričakuje in to je prodiranje o katerem govorim.

Veliko žensk čuti, kot da v resnici nikoli niso bile ugledane, ne glede na to, kako dolgo so z moškim. Hrepenijo po tem, da bi spoznale nekoga, ki bi jih poznal globlje, kot poznajo same sebe.

Globoko prodiranje, ko moški žensko vzame, je sposobnost moškega, da žensko raztrešči, uniči njen upor in jo odpre na široko, da postane pretočna za ljubezen, onkraj njene kontrole, onkraj tega, kar je ženska sposobna sama.

To je občutek, ko se razpustiš v prafaktorje, ko ne obstajaš več, hkrati pa si bolj cela kot si kadarkoli bila.

Moje telo to čuti kot največji možen užitek, ko ostanem brez besed. In ne to ni orgazem, ni ognjemet, je penetracija, ki me vodi v globine, v samo jedro moje biti. Poveže me na nov in nepojmljiv način, do katerega sama ne znam priti. Tovrstna penetracija me vodi v neznano, tja, kjer sebe še ne poznam in je slastna, sočna, strastna. Za polizat, do zadnje kapljice.

Tovrstno globoko prodiranje, ta goreča penetracija te odpira v tiste dele, kjer si to kar si – ljubezen. Moški, ki je čista zavest, te odpira skozi penetracijo.

To ni fuk, to ni seks, kjer moški vstopi v žensko vagino, da bi jo pripeljal do orgazma.
To ni seks, kjer bi žensko poskušal umiriti ali utišati.

Moški svojo žensko sprejema točno takšno, kot je. In jo ljubi tako globoko, da ona nima nobene izbire, kot da se odpre v prisotnosti, v njegovi polni prisotnosti.

Strastna penetracija jo pušča brez izbire. Ženska sprejema zavest moškega kot čaša. Moški vstopa vanjo skozi njeno celotno telo, skozi njen dih, skozi oči. To žensko vodi v to, da se odpira vedno bolj in bolj, sprejema vedno več, dopušča, da jo to neguje in se predaja temu toku še bolj.

Zavest vstopa v njeno telo in jo ljubi. Prodiranje, ki žensko odpira onkraj njenih strahov v ljubezen, ki ona je. Globlje, kot se lahko vodi sama. Globlje v izkušanje njene izvorne narave.

In na ženski je, da se odpre in sprejme. Vedno znova sprejema globino zavesti, ki on je. Predaja globini zavesti je tisto po čemer v svoji notranjosti hrepeni vsaka ženska. Ker tega ne moreš izkusiti sama.

In šele, ko poznaš sebe, sprejemaš sebe, objameš sebe, boš moškemu dovolila, da te vodi tja, kamor sama ne moreš.

Naj zaključim s tem, da se meni osebno to ne zdi dober način za reševanje težav v odnosu ali pomiritev tečne ali sitne ženske, ne glede na to, da je to prišlo iz ust ženske.
Menim tudi, da morata biti oba partnerja zavestna in poznati sebe do te mere, da vesta kaj počneta, drugače lahko poškodujeta drug drugega.

Več o tej temi delim z ženskami v programu DivineFemme Akademije.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Verjamem v moč izžarevanja, v bisere in ženstveno žensko. Z biseri. In z iskricami v očeh. Ker vem, da s svojo svetlobo pustiš sled. Več najdeš na divine.si

Čarobna moč dotika

Brez čuta za dotik se človek nikoli ne bi zavedel božanskega, je nekoč izjavil Rudolf Steiner.

Dotik je eden tistih petih čutov, ki so v svetu fizične realnosti dobro poznani. Manj znano je, kako je dotik povezan z drugimi čuti, ki so pogosto nepoznani. Ko se dotakneš mize, začutiš mizo, začutiš, da je hladna. To, da je miza hladna je povezano s tvojim čutom za temperaturo. In hkrati s tem, ko se mize dotikam, jo odrivam in s tem spreminjam svoje ravnotežje, kar je povezano z mojim čutom za ravnotežje. Čut nikoli ne deluje sam zase. Povezan je z drugimi čuti, ki jih imamo.

Večina se nas sploh ne zaveda, kako čutiti dotik brez spominov in brez poznavanja predmetov, ki se jih dotikaš. Za tovrstno izkušnjo bi se morali vrniti nazaj v prvo izkušnjo, ki smo jo doživeli ob prihodu na ta planet.

Ko se dotakneš nečesa, česar ne poznaš, se prebudiš. Vedno, ko se dotakneš nečesa zunaj sebe, v sebi prebudiš delček sebe.

In tovrstno prebujenje, ki prihaja skozi dotik, je povezano z zavedanjem meja.
Skozi dotik se zaveš meje. Zavedanje meje se pri otroku dogaja korak po korak.

Kako otrok ve, kje se on konča in kje se začne mati? Kako otrok ve, kje se on konča in se začne posteljica v kateri leži? Naučiti se mora, s tem, ko se tisočkrat dotakne in skozi izkušnjo se začne zavedati kje se on konča in se začne posteljica ali katerikoli drug predmet.

Dotik ni čut s katerim bi vstopala v zunanji svet, se zlivala z njim, kot se nam to dogaja pri vonju. Dotik je namenjen temu, da se zaveš sebe, na telesni ravni. S čutom za dotik se ločiš od vesolja, postaviš mejo. Če ne bi imeli čuta za dotik, bi bili zliti z vsem, bi se počutili eno z vsem.

Pomisli, če bi bila eno z vesoljem, bi bila v spanju, ne bi se zavedala tega vesolja. Ti moraš stopiti stran od enosti, da bi se lahko vrnila nazaj in začutila, izkusila sebe v odnosu do vesolja.

Globoko v sebi čutimo hrepenenje po dotiku. Želimo se dotakniti neznanih stvari. Dotik nam omogoči gotovost o neki stvari. Stvari začutimo v svojem osebnem prostoru. Da bi lahko začutila, se moraš od tega ločiti.

Dotik predstavlja sam temelj intimnosti, globoke povezanosti, po kateri hrepenimo. Če se dotakneš mize, lahko začutiš njeno trdoto, hkrati pa lahko začutiš njeno lepoto in ugodje ob tem, ko drsiš s prsti po mizi. V trdnosti mize izkušamo ločenost od nje, skrati pa skozi užitek dotika začutimo željo po globoki povezanosti, po intimnosti.

Čut za dotik te ločuje od stvari, hkrati pa čutiš povezanost s temi stvarmi. Kakšen čudež je dotik!?

Čut za dotik vzpostavi mejo, ti omogoči, da se ločiš. Novalis pravi, da je dotik hkrati ločenost in povezanost. To je ena največjih skrivnosti vesolja.

Raziskovalci prepoznavajo pomen povezanosti. Otrok reče, da nečesa ne more, da je pretežko in s tem izraža težavnost nečesa, česar se loteva. Pogosto govorimo o ljudeh s trdo kožo, ki so »trdi«. Govorimo o tem, da se nas izkušnja dotakne. Pravzaprav skozi čut za dotik izražamo svoje odnose.

Organ za dotik je koža.  Koža je drugi največji organ v telesu, takoj za vezivnim tkivom. Koža v sebi skriva na tisoče živčnih končičev, ki zaznavajo pritisk, težo, temperaturo in bolečino. Čut za dotik izkušamo skozi celotno površino kože, ko sedimo, ko ležimo, preko kože dobimo informacijo o okolju.

Čut za dotik se razvije pred vsemi drugimi čuti v embriju in med porodom. Je ključni čut v procesu porajanja. Ko se otrok premika skozi porodni kanal, začenja svoje življenje skozi dotik s svojo mamo. To je temeljni način, skozi katerega otrok spoznava svoje okolje in ljudi, ki so del njegovega sveta.

Dotikanje otroka, božanje, držanje v naročju je bistvenega pomena za otrokov občutek za jaz. Čut za dotik otroku daje globok občutek notranje gotovosti.

Skozi dotik otrok začuti ljubečo povezanost z okoljem. Ni naključje, da je čut za dotik najbolj oster ravno v prstih. S prsti se lahko dotakneš kjerkoli, česarkoli. To je posebna skrivnost dotika, da z njim določiš mejo svojega telesa, svoje posode. Tako kot hodiš po Zemlji, lahko hodiš po sebi s svojim čutom za dotik.

Pravijo, da so prsti kot deset src in da je srce enajsti prst. To se nanaša na globok pomen dotika za ljudi okoli nas. Dotik je neločljivo in globoko povezan z ljubeznijo.

Ko otrok izkuša okolje skozi dotik, izkuša svet z ljubeznijo. Zato je za otroka tako zelo pomembno, da se dotika stvari in ljudi. Pomembno je, da otroku omogočimo, da razvije zanesljiv čut za dotik. Zdrav dotik otroku daje občutek zaščitenosti in mu pomaga graditi samozavest.

Zato je za otroka ključnega pomena, da se ga dotikamo, ga objamemo, pobožamo vsak dan, večkrat na dan. Žgečkanje je ena izmed najboljših stvari, ki jih lahko podariš svojemu otroku skozi igro.

Velika skrivnost čuta za dotik, čuta za meje, je to, da se z dotikom prebudiš za stvari. Stvari, ki se jih dotakneš, se ti odprejo, se ti razkrijejo.

Več o 13 čutih, ki jih imamo ljudje delim z ženskami v DivineFemme Akademiji, ko razkrivam umetnost čutnosti. Moč čutnosti je ena najpomembnejših moči ženske. Več o DivineFemme Akademiji najdeš na povezavi tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Verjamem v moč izžarevanja, v bisere in ženstveno žensko. Z biseri. In z iskricami v očeh. Ker vem, da s svojo svetlobo pustiš sled. Več najdeš na divine.si

Je zastonj. Ne redi. In je najlepše. Kaj je to?

Štiri na dan potrebujemo za preživetje. Osem za normalno življenje in dvanajst na dan za rast.

Potrebujemo jih za zdravje, saj pomagajo imunskemu sistemu, da zdrži najrazličnejše negativne pritiske.
To, kar opisujem, zdravi depresijo, zmanjšuje stres in najlepše uspava.

Poživlja, pomlajuje in nima stranskih učinkov. Je povsem naravno, brez umetnih dodatkov, je organskega izvora in je stoodstotno prijazno do okolja.

Je tudi idealno darilo, primerno za vsako priložnost. Pa še zavijati v darilni papir ali kako drugače aranžirati ga ni potrebno.

Zabavno ga je prejemati, prav tako zabavno dajati. V bistvu je popolno. Samo po sebi. Samo pomislite. Ne potrebuje baterij. Ali polnjenja s polnilcem. Inflacija mu nič ne more. Tudi davčna uprava ne. Ne zahteva obročnega odplačevanja. Je popolnoma varno proti kraji. Je nestrupeno – in ne boste verjeli. Ne redi!

Ja. Vse to. V enem.

A že veste, kaj je?
Nekaj, kar imamo vsi.
In vsi imamo to radi.
Radi ga prejemamo.
In dajemo.

Objem.

Tako enostaven. Tako popoln. Objem. Potreben. Kaj potreben, nujen za življenje.
Brez objemanja si je življenje težko predstavljati. Težko je brez objemanja zaspati. Ali se brez objema prebuditi. In vsi, ki ga vsak dan dajemo in prejemamo – zavedajmo se. Da je objem čista sreča. In da smo srečni. Srečni smo, dokler imamo koga objeti.

Pa tudi ni nujno, da vedno objemate človeka. Gotovo – poleg svojih ljudi – objemate tudi svoje domače ljubljenčke. Kužke, muce, konje. Ste kdaj mogoče poskušali objeti drevo? Neverjetno, koliko energije da tudi tak objem.

Kaj bi torej čakali. Objemite. Tistega, ki ga imate radi tako ali tako. Tudi tistega, ki ga imate malo manj. Ker vaju bo objem zbližal. In svet bo takoj drugačen. Objemite tudi tistega, ki mu ne morete odpustiti.
Odpuščanje bo prišlo kar samo. Objemite drevo, ki vam je všeč.

Zakaj pa ne? Ne redi. Ni plačljivo in je najlepša stvar na svetu. Objem.

Danes kozmični objem pošiljam Tebi ((((((((()))))))))))

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

www.Divine.si

Prebujenje…

V življenju pride trenutek, ko končno dojameš…soočena s svojimi strahovi in norostjo sveta, se ustaviš na svoji poti in v sebi slišiš glas …DOVOLJ! Dovolj bojevanja in joka, dovolj obtoževanja in borbe za obstanek.

Nato se kot otrok po izpadu umiriš, pomežikneš skozi solze in naenkrat vidiš svet s popolnoma drugimi očmi.

To je prebujenje.

Spoznaš, da je čas, da prenehaš upati in čakati na nekaj, da se bo spremenilo, ali na srečo, varnost, zaščitenost, da se bo čarobno pojavila za naslednjim obzorjem.

Spoznaš, da resnični svet tam zunaj niso pravljice, in da se kakršna koli garancija za srečen konec vedno začne s teboj. V tem procesu se jasnost poraja iz sprejemljivosti.

Prebudiš se v zavedanje, da nisi popolna in da ne drži, da te bo vsakdo vedno imel rad, ti bo hvaležen ali bo odobraval to kdo ti si … in to je popolnoma ok. Upravičeni so do svojih lastnih pogledov in mnenj.

Naučiš se pomena ljubezni do sebe in mojstrenja sebe… in v procesu se iz sprejemanja sebe rojeva nov občutek samozavesti.

Prenehaš se pritoževati in kriviti druge ljudi za stvari, ki so ti jih naredili- ali pa jih niso naredili zate – in naučiš se, da je edina stvar, na katero se resnično lahko zaneseš nepredvidljivost.

Naučiš se, da ljudje ne povedo vedno tega kar mislijo ali mislijo kar povedo in da ne bo vedno nekdo tam zate, da bi te podprl in da včasih stvari nimajo nobene povezave s teboj..

Tako se naučiš, da stojiš sama za sabo in poskrbiš zase… in v procesu se prebudi občutek varnosti in zaščitenosti iz samozaupanja.

Nehaš soditi in kazati s prstom ter sprejmeš ljudi take kot so. Zmoreš spregledati njihove pomanjkljivosti in človeškost… in v procesu se iz tega sprejemanja poraja občutek miru in zadovoljstva.

Naučiš se odpreti novim svetovom in drugačnim pogledom. Začneš na novo ocenjevati in določati kaj je tisto, kar zagovarjaš, za kaj se zavzemaš.

Naučiš se razliko med tem kaj so tvoje resnične srčne potrebe in kaj izhaja iz pomanjkanja, odložiš doktrine in vrednote, ki si jih prerasla ali ki si jih prevzela s strani drugih in nikoli niso bile čisto zares tvoje.

Naučiš se, da je v kreiranju in prispevanju moč in veličastnost, zato nehaš z življenjem upravljati kot “potrošnik” v iskanju za naslednjo dozo, ki bo zapolnila tvojo notranjo praznino.

Naučiš se, da principi kot je iskrenost in integriteta niso zgolj ideali neke pretekle dobe, temveč posoda, ki drži temelj na katerem moraš izgraditi svoje živlejnje.

Spoznaš, da ne veš vsega in da ni tvoje delo, da spremeniš svet ter da ne moreš naučiti svinje peti.

Naučiš se, da je edini križ, ki ga nosiš tisti, ki ga izbereš in da mučenike sežigajo na grmadi.

Naučiš se ljubezni.

Naučiš se, da vidiš odnosr take kot so in ne take kot bi si jih ti želela.

Spoznaš da to, da si sama ne pomeni, da si osamljena.

Prenehaš poskušati, da bi nadzirala ljudi, situacije in rezultate. Naučiš se prepoznati razliko med krivdo in odgovornostjo, pomembnostjo, da postaviš meje in se naučiš reči NE.

Nehaš tako trdo delati na tem, da bi svoja čustva dala na stran, da bi zgladila stvari in ignorirala svoje potrebe.

Spoznaš, da je tvoje telo tvoj tempelj.

Začneš skrbeti zanj in ga spoštovati.

Začneš jesti uravnovešeno hrano, piti več vode in se razmigavati.

Spoznaš, da je utrujenost gorivo za dvom, strah in negotovost in si podariš počitek. In tako kot hrana polni tvoje telo, smeh polni tvojo dušo. Zato si podari čas za smeh in igro.

Spoznaš, da v življenju dobiš to v kar verjameš in da je velika večina živlejnja v resnici samoizpolnjujoča prerokba.

Spoznaš, da je vse, kar je vredno, da dosežeš, vredno dela in da je upanje, da se bo nekaj zgodilo nekaj drugega kot to, da narediš korake v smeri tega, da se bo to zgodilo skozi navdihnjene akcije.

Najbolj pomembno pa je, da se naučiš, da potrebuješ usmeritev, disciplino in vztrajnost, če hočeš v svojem življenju uspeti. Spoznaš tudi, da tega nihče ne more narediti sam in da je OK, če prosiš za pomoč.

Spoznaš, da je edina stvar, ki se jo je potrebno bati sam strah.

Naučiš se, da je najboljša pot direktno skozi strah, saj veš, da se lahko soočiš ne glede na to kaj se zgodi. Spoznaš, da če se predaš strahu se s tem odpoveš svoji pravici da živiš življenje pod svojimi pogoji.

Naučiš se boriti za svoje življenje, da ga ne zapravljaš s tem, da živiš pod oblakom neizbežne pogube. Da resnično ŽIVIŠ.

Naučiš se, da življenje ni vedno pravično, ne dobiš vedno tega, kar misliš, da si zaslužiš in da se včasih slabe stvari nepričakovano zgodijo tudi dobrim ljudem… in naučiš se, da tega ne jemlješ osebno.

Spoznaš, da te nihče ne kaznuje in da ni vedno vse krivda nekoga. Življenje se dogaja. Spoznaš, da je včasih treba priznati ko nimaš prav in zgraditi mostove namesto sten.

Spoznaš, da so negativna čustva kot so jeza, zavist in zamera nekaj, kar je potrebno razumeti in preusmeriti v sebi, drugače zadušijo življenje v tebi in zastrupijo svet okoli tebe.

Naučiš se, da čutiš hvaležnost in da najdeš zadoščenje v majhnih, preprostih stvareh, ki jih imamo za samoumevne, stvari o katerih milijoni ljudi na svetu zgolj sanjajo… poln hladilnik, čista voda, topla, mehka postelja, dolga, topla prha.

Nato sprejemaš odgovornost zase in se zavežeš temu, da nikoli ne boš izdala sebe in da se nikoli, nikoli ne boš zadovoljila z manj, kot si tvoje srce želi.

Zavežeš se temu, da se smejiš, zaupaš vse in ostajaš odprta za nove čudovite možnosti.

Na svoje okno obesiš vetrni zvon, da lahko slišiš veter.

In na koncu s pogumom v svojem srcu, zapičiš zastavico v tla, globoko vdihneš in začneš ustvarjati življenje, ki ga želiš živeti po svojih najboljših močeh.

~ Avtor neznan

Prevedla: Taja Albolena

Odvisna od stresa…

Sodobna ženska nosi pomanjkanje kot medaljo časti. Hvali se s pomanjkanjem spanja (spala sem samo 5 ur, ker sem tako zaposlena), kako ji vedno znova manjka časa (vikend je bil norija, ker sem lovila rok, da končam projekt) in kako je preveč zaposlena, da bi si podarila dan za počitek. Naš življenjski stil je povezan s pomanjkanjem in stresom, ki je njegov stalni spremljevalec.

Številne ženske danes poročajo o tem, da so fizično utrujene, čustveno izpraznjene in mentalno izčrpane.
Številne obveznosti, ki jih imamo ženske na svojih neskončnih seznamih terjajo svoj davek.

In ko sem si zelo podrobno pogledala svoj odnos s stresom, sem zgrožena ugotovila, da sem dobesedno odvisna od stresa. Spoznala sem, da sem sama ustvarjala časovne okvire, obsedeno pošiljanje mailov tik pred rokom, zamujanje, pomanjkanje, ki je ustvarjalo vedno večji stres v mojem življenju.

Kot pri vseh odvisnostih je prepoznavanje, da si odvisna s stresom prvi korak na poti k prenovi svojega ženskega energijskega sistema.

Stres je droga

Stres je biološki proces v telesu, ki ima svojo funkcijo in je pomemben za naše preživetje. Hormoni kot sta adrenalin in kortizol sta v krvnem obroku prisotna vedno, ko se znajdeš v nevarni situaciji. V sodobnem svetu, kjer nimamo tigrov, ki bi nas napadali iz grmovja, medtem, ko nabiramo svojo hrano, je mehanizem naših plazilskih možganov, boj-beg-zmrzneš, ki rešuje življenja bolj v ozadju. Vendar ali je res?

Včasih se mi zdi, da smo postali družba, ki je zadeta od stresa. Stresni tokokrogi v našem živčnem sistemu vedno znova aktivirajo sprožanje adrenalina in kortizola, kar nas daje »na obrate«, kot temu pravim sama. Visoka produktivnost, vzhičenost, pretirano navdušenje in narejeni pozitivizem ustvarjajo stres.

Vendar gredo stvari čisto po svoje, ko kortizol in adrenalin ostajata v našem sistemu dolga časovna obdobja. Namesto, da bi se pomirile, ko je navidezne nevarnosti konec, kronični stres povzroča, da sta adrenalin in kortizol nenehno prisotna v krvnem sistemu.

Ne le, da to povzroča opustošenje na koži, laseh, telesni teži, srcu in prebavnem sistemu, ujameš se v zanko pomanjkanja. Hočeš več. “Kot zasvojenec z drogami, potrebuješ vsakič večjo dozo,” pravi Debbie Mandel, specialistka za upravljanje stresa in avtorica knjige Addicted to Stress.

Da bi se prebila skozi skrajne roke, se pomirila zaradi dolgočasnosti dela, pogosto dobesedno čutimo moledovanje, notranje hlepenje po dodatnih sunkih adrenalina, ne glede na to, v kakšnem stresu je že naš telesni sistem.
Fascinira me, kako ljudje, kljub temu, da so kronično utrujeni, iščejo tisto eno stvar, ki jih bo odrešila, ki jim bo pomagala, da bodo v sebi začutili tisti poriv, tisto vzhičenost, ki ti da krila. Stres je droga sodobnega človeka.
Judith Orloff, M.D., asistentka klinične psihiatrije na Kalifornijski Univerzi in avtorica knjige The Ecstasy of Surrender pravi, “Postanemo zasvojenci z adrenalinom, kar vodi v deloholizem.”

In družba tovrstno odvisnost spodbuja. Ko sem se pred časom pogovarjala s prijateljico, ki dela v veliki korporaciji, je z menoj delila, da si čisto čuden, če nisi že zjutraj naravnan tako, da, ko te vprašajo, kako si, odgovoriš z; Čudovito, Izjemno. Nikoli bolje.

Vedno znova lažemo sebi in ljudem okoli sebe.

Da ne govorim o tem, kako sem se tudi sama znašla v začaranem krogu, kjer sem na vprašanje, kako sem odgovarjala z; Divje. Noro zaposlena. Delovno, saj veš.

V naši notranjosti je zaposlenost, nenehna aktivnost povezana s pomembnostjo. Če sem zaposlena, potem sem pomembna. In sodobni svet nas s svojimi tehnološkimi igračkami, ki nas »buzerirajo« povsod, tudi med kosilom, (kaj še nismo naredile, koliko mailov imamo neodgovorjenih), opominja na to, da enostavno nismo dovolj.

Če bi bila dovolj uspešna, potem bi na maile odgovarjala takoj, ko pridejo. Če bi bila dovolj dobra, potem bi lahko…
Kaj je tvoje kolo za hrčke, na katerega splezaš vsak dan in potiskaš kolo do onemoglosti? Kot je zelo slikovito opisala ena od mojih strank, dokler ne padem zvečer v posteljo in sploh ne vem več zase.

V samem jedru odvisnosti je obotavljanje in nepripravljenost, da pogledamo vase, v svojo notranjost na globlji, bolj osebni ravni. Trpanje vsakega trenutka našega življenja z aktivnostmi, z delovanjem, z zaposlenostjo, opravili in sestanki, ljudem pogosto služi, da se jim ni treba ukvarjati z večjimi temami življenja.

Ali ne vidiš, da sem zaposlena!? In zelo sem zaposlena.

Zanimivo dejstvo je, da je sodobna žensk voljna narediti karkoli je potrebno, da se lahko izogne srečanju s seboj. Neprijetno je, če ima 10 minut časa, da je sama s svojimi mislimi. Enostavno ne zna upočasniti in opazovati sveta, sebe, ljudi. Za mnoge je to tratenje časa in ni produktivno, torej nima vrednosti.

Gledanje sončnega zahoda, opazovanje cveta, da samo si, prisotna v opazovanju naletavanja snežink, vse to v sodobnem svetu nima vrednosti. In zato ženska, ki ni razumno bitje in ki potrebuje več časa, nima vrednosti. “Če plešemo, najhitreje, kar zmoremo, potem nam ni potrebno razmišljati ali se poglobiti v to, s čim v svojem življenju nismo,” pravi Mandel. “Bežimo stran od tega, da smo nesrečne.”

Kaj je rešitev?

Kronični stres je za žensko poguben, kajti ne le, da v tvojem fizičnem telesu povzroča celo vrsto fizičnih težav kot so bolezni srca in ožilja, povečevanje telesne teže, težave z rodili in prsmi, povzroča tudi mentalne težave kot je depresija, nespečnost, pomanjkanje potrpljenja. Pogosti prehladi, prebavne težave, vzkipljivost in zaskrbljenost samo sporočajo, da te stres preplavlja in da tvoje telo tega ne bo več vzdržalo.

Kortizolsko- seratoninski tokokrog, ki je povezan z nagrajevanjem in kaznovanjem ter našo potrebo po tem, da si prizadevamo za nagrado in naredimo vse, da bi se izognile kazni, nas dnevno vodi v situacije, kjer preigravamo svoje otroške ranjenosti, kjer zaradi pomanjkanja energije in utrujenosti iz svoje kleti spustimo na plano tiste demone, ki se jih najbolj bojimo – bes, sram, pohlep, ljubosumje in lenobo.

V vsakem trenutku imamo na izbiro pomanjkanje ali blaginja. Strah ali Ljubezen. Me izbiramo, ali bomo v svoji notranjosti aktivirale tokokroge stresa ali tokokroge radosti.

Prvi korak je brez dvoma povezan z upočasnitvijo. Potrebno je upočasniti in se umiriti, da sploh vidiš, kje se nahajaš. Dokler voziš s polno hitrostjo, ne boš opazila, da si nesrečna. Ko pa ti zmanjka goriva v tvoji notranji posodi, te bo življenje ustavilo na mestu.

Pomembno je, da se znaš sprostiti in poskrbeti zase, da napolniš svojo notranjo posodo z gorivom, beri oksitocinom.

Drugi korak je, da prenehaš dokazovati, da zmoreš vse sama, dokazovati, da si sposobna s svojo produktivnostjo.
Če resnično želiš odložiti svoje breme nepopolnosti, začutiti fizično vitalnost, čustveno povezanost in mentalno jasnost, moraš sprejeti to kje se nahajaš, kajti to je edini način, da lahko izbereš drugače.

Prepoznati moraš kaj je tisto, kar te neguje. Dnevne prakse so ključnega pomena za stik s sabo. In ne govorim o aktivnostih, kjer si v delovanju, kjer deluješ in dokazuješ, da zmoreš.
Negovanje je povezano s prvim korakom, kjer se je potrebno odpreti, da bi v drugem koraku lahko sprejela sebe in v tretjem dopustila, da te življenje neguje.

Četrti korak je v predaji toku življenja, kjer opustiš svojo potrebo po nadzorovanju in kontroli in zaupaš sebi in življenju, da si na pravem mestu ob pravem času in da se ti dogajajo prave stvari, ter hkrati zavestno vodiš igro. Konec koncev si ti tista, ki vodi igro svojega življenja in od tebe je odvisno, kako ljubeče, harmonično, povezano in čudovito je tvoje življenje.

V nedeljo 31.1.2016 bom vodila enodnevno druženje Sijoče prebujena, ki je namenjeno polnjenju tvoje notranje posode z oksitocinom, hormonom povezanosti in druženja, ki je za ženske ključnega pomena, saj nevtralizira stres. Raziskave so pokazale, da oksitocin znižuje nivo kortizola in adrenalina v krvi in ti omogoči, da začutiš stik, povezanost s seboj.

Stik s seboj in poveznost z drugimi je tisto po čemer ženske vedno znova hrepenimo.

Več informacij o tem, kako se mi lahko pridružiš, najdeš na povezavi tukaj.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki čutijo pomanjkanje samozavesti, da bi resnično zaživele kot Ženska, za katero so se rodile, da postanejo, Ženskam asistira, da vzljubijo sebe, začutijo zaupanja vase kot žensko ter zaživijo svoj polni potencial. Pokaže jim, kako zasijati kot Ženska. Več najdeš na www.divine.si

Roza mesec

Zaključuje se roza mesec, ki je posvečen boju proti raku na prsih. Boju proti je besedna zveza, ki me močno zbode, kajti zame predstavlja dvoje. Prvič spomni me na to, kako je zdravje prsi nekaj, kar je samo po sebi umevno dokler nimaš težav (beri, pozabile smo na negovanje sebe in svojih prsi). In kot drugo, da je rak sovražnik, ki nima nobene pravice, da je kjer je in ga je potrebno izgnati, se z njim boriti. Namesto, da bi se pomirili s seboj, sprejeli sebe, negovali sebe vedno znova iščemo sovražnike, s katerimi se lahko bojujemo.

Na Popotovanju Ljubimke sem delila, kako pomembne so prsi za izžarevanje in delila, da sem pred leti, ko sem bila del izobraževanj, kjer smo se ukvarjali z reševanjem prepričanj in preobrazbo stvari na celičnem nivoju, prišla do zanimivih ugotovitev. Prsi so povezane s čustvi, ki so vezane na gnezdo. Ko je gnezdo ogroženo, ženske pogosto razvjejo raka na prsih. Lahko je gnezdo ogroženo tako, da ga zapuščajo otroci ali pa kadar žensko zapusti moški, s katerim je gradila gnezdo. Gnezdo simbolično predstavlja toplino, mehkobo, domačnost, varnost srčnosti, dom, partnerja, otroke ali starše otroka. Ženska, ki je v razhodu, ločitvi od moža, otroka njenih otrok čuti ločenost, obup glede gnezda, ki razpada ali pa je prisiljena, da zapusti svoj “dom”, lahko razvije raka na prsih kot znak njene notranje bolečine razdora. Ženska, ki se sooča z razpadom gnezda, to težavo vidi skozi perspektivo doječe matere. Njena dojka se odzove s pretirano aktivno mlečno žlezo, rak, ki se razvije je rešitev telesa na težavo, ki je zavestno ni sposobna rešiti. To, česar večinoma nismo sposobni videti in dojeti je, da takrat, ko ne zmoremo najti zadovoljujoče rešitve na notranje konflikte, naši organi prevzamejo iniciativo in ustvarijo rešitev za nas.

Zanimivo je dejstvo, da se naše telo na stres in travmo odzove na načine, ki jih običajno ne moremo predvideti. Ženska, ki je izkusila izdajo ali prevaro s strani partnerja, lahko ta stres izkusi skozi želodec (ima občutek, da tega enostavno ne more prebaviti) ali skozi mehur (mehur je organ povezna z označevanjem teritorija), druga ima lahko težave s črevesjem (ker ne more odpustiti kar se je zgodilo in razvije polip ali tumor). Če je reakcija šok zaradi izdaje svojega doma, gnezda, ženska lahko razvije raka na desni dojki (strah pred razvezo in tem, da bo razpadlo gnezdo, ki ga je ustvarila). Lahko pa razvije težave z očmi (ker noče videti tega kar se ji dogaja). Za ženske, ki so desničarke velja, da so konflikti povezani z odhodom partnerja ali ločitvijo od ljube osebe, z razdorom gnezda povezani z desno dojko. Medtem, ko je odhod otroka od doma (temu sem bila priča tudi sama) ali ločitev otroka od mame pogosto povezan s težavami na levi dojki. Ko sem se sama soočala s svojimi občutki izdaje, sem si ustvarila miome v maternici. Miomi so povezani z žensko samozavestjo, kadar je ženska prizadeta ali ranjena, ker ne more imeti otrok ali kadar ne more imeti družine, ki si jo zelo želi. Te težave se lahko pojavijo po splavu, rojstvu mrtvega otroka ali zaradi močne želje po otroku. In moja izkušnja je brez dvoma potrjevala to potrebo v moji notranjosti. Prijateljica mi je povedala, da razvojna faza mioma traja 9 mesecev in ustreza fazi nosečnosti, kar me je še dodatno osupnilo.

Ženske, ki so bile nesprejete take kot so in so se v otroštvu pogosto obnašale kot fanti (ali zaradi tega, ker so si starši želeli fantka ali pa zaradi tega, ker je bila njena mati ponižana s strani moža in se je hči zaprisegla, da si tega ne bo dovolila in je stopila v moško vlogo) imajo večjo tendenco, da razvijejo raka na prsih ali pa na jajčnikih in običajno nimajo nobenih pomislekov v povezavi s tem, da te organe kirurško odstranijo v želji (nezavedno, da se razumemo), da bi ohranila ljubezen s strani svojih staršev ali prednikov s tem, da postane bolj moška. Ljudje le redko razumemo to, kar se dogaja v naši notranjosti, kaj šele, da bi si v polnosti dovolili, da čutimo in pogosto naredimo vse, da ohranimo dobre vtise v svoji zavesti in slabe ali tiste, ki nam niso všeč, enostavno zanikamo, jih damo na stran. Tak primer je npr. ko dobimo sestrico, sama sem bila stara 6 let, ko sem jo dobila in bila sem jezna in verjetno tudi ljubosumna, ker za moje potrebe po ljubezni in negi kar naenkrat ni bilo več posluha. Bila sem velika punca, ki zna poskrbeti zase, ki si zna umiti zobe in se dati spat. Kar naenkrat sem morala odrasti. In svojo potrebo po negi in ljubezni sem skrila v svoji notranjosti, ker to enostavno ni bilo pomembno. Je potem kaj čudnega, da še desetletja po tem ne zmorem pustiti svojemu moškemu, da poskrbi zame in me neguje?

Toliko stvari je skritih v naši notranjosti in veliki večini ne pustimo, da pogledajo na površje. Bojimo se svojega telesa. Nočemo se dotikati svojih prsi, ker z besedami kolegice: “Se bojim, da bom zatipala tiste bulice v njih.” Ustrahovane smo. Iz tega ustrahovanja se borimo in pogosto bolezen dojemamo kot dejstvo, da nas je telo pustilo na cedilu. Poznamo štiri družine bioloških konfliktov, ki se razvijejo v bolezen. Prva je povezana z vitalnimi funkcijami v povezavi z organi, ki skrbijo za osnovne potrebe človeka po preživetju (pljuča, srce, prebava). Druga je povezana s konflikti zaščitenosti (koža, žleze, prsi). Tretja s konflikti razvrednotenja, omalovaževanja (skelet, limfni sistem). Četrta je skupina povezana z odnosi in s teritorialnimi konflikti (kri, bronhiji, živci, govorilni organi, mehur). To kar je skupno ustvarjanju harmonije v telesu je brez dvoma naša sposobnost negovanja, sprejemanja sebe. Telo se vedno odzove na potrebo. Ko telo poveča nivo holesterola v krvi to naredi zaradi tega, ker je v telesu potreba po več holesterola. Ko se poslabša vid je to izraz potrebe telesa. Naša vloga je, da odkrijemo kaj je ta potreba in poiščemo original, od kje potreba izvira ali iz tega življenja posameznika ali iz drevesa prednikov. Če zaradi čustvenega šoka potreba presega normalne kapacitete organov, možgani zahtevajo spremembe in telo se bo prilagodilo tej potrebi. Bolezen je pravzaprav odgovor telesa na potrebo, v resnici ima vrednost. In namesto, da se z boleznimi borimo, bi morali pogledati na te stvari z drugega zornega kota in s spoštovanjem do telesa, ki rešuje vse stvari, ki jih rešuje na tako čudovit, izjemen način.

Če se vrnem na začetek in na roza mesec me žalosti dejstvo, da je roza pentlja in izraz podpore s tem, da nosiš roza barvo odgovor žensk na izziv s katerim se soočamo. Imam občutek, da z roza barvo skušamo pobarvati strahove, ki vznikajo iz notranjosti. In spet se stvari lotevamo od zunaj. Zdravila, operacije, reševanje stvari od zunaj. In ko opazujem takole, od daleč si ne morem kaj, da ne bi zaznala kako stvari spet rešujemo na-silo. Kako spet ženske zganjamo nasilje same nad seboj. In spet pozabljamo na negovanje sebe. Tudi, ko se pogovarjam z ženskami o masaži prsi ali pa zgolj o samopregledovanju, je pogosto prisoten strah ali pa občutek nuje, da to pa moramo narediti in se z vnemo lotevamo stvari od zunaj. In ob tem spet pozabljamo na tako pomembno negovanje prsi. Mehkoba, ljubečnost, srčnost, domačnost. Negovanje. Zavedam se, da je to zgolj moje osebno mnenje in vendar, ko opazujem svoje prsi in to kako so se spremenile od kar se do njih bolj ljubeče vedem, brez dvoma lahko potrdim, da je negovanje ključna in bistvena sestavina zdravja.

Morda bi za začetek lahko naredili to, da se nehamo boriti s svojim telesom in se ločevati od njega, češ saj je samo vozilo. Telo je pomemben del naše izkušnje na Zemlji. Morda je čas, da se začnemo zavedati tega kakšno pomembno delo opravlja, ga spoštovati, ceniti, sprejemati tako kot je in da spoznamo, da je vse, kar “nam” dela pravzaprav odgovor na neko potrebo, ki jo zazna, četudi je ta potreba zgolj v naši “glavi” ali pa je posledica “nepomembne” čustvene travme kot rade interpretiramo stvari, ki se nam dogajajo. Utelešanje o katerem toliko govorimo pomeni, da smo v telesu zadovoljne in radostne, da si dovolimo čutiti. Da smo v stiku s telesom, ga čutimo z vsemi svojimi čuti. Ko sem skupino na DivineFemme Akademiji vodila skozi prakso čutnosti so bili odzivi v smislu, šele danes sem dojela kako pomembni so vsi moji čuti in kako sem bila prepričana, da ni v redu, če čutim. Tooooliko se je še potrebno naučiti o sebi, da bi lahko govorili o “novi dobi”. O sebi, o svojem telesu, o tem, kako deluje, kako pomembno je, da ga negujemo, da se negujemo na vseh nivojih, namesto da sledimo moški rutini discipline in odrekanja.

Roza mesec gor ali dol, negovanje je tisto, ki me vedno znova pozdravi in to je moja resnica.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena