Boginja Isis in poletni sončev preobrat

Si začutila v tem času poletnega solsticija stik z boginjo Isis? Meni ena ljubših boginj egipčanskega panteona in tista, ki me vsako leto okoli poletnega solsticija opomni, da je čas za negovanje in sledenje navdihnjeni akciji.

Boginja Isis je boginja magije, plodnosti in ljubezni. Nedvomno predstavlja čisto ljubezen in ženstvenost. Njena naloga je bila, da je povezovala različne aspekte ženske v celoto, kar je bilo skozi tisočletja njeno glavno učenje. Imenovali so jo tudi Mati Boginja in je bila simbol popolne ženske in matere ter je kot takšna tudi upodobljena. Njene podobe izžarevajo moč ženstvenosti, svetlobo, ki jo v sebi nosi čisto vsaka ženska.

Isis je bila Ozirisova sestra in žena, predana in zvesta in je skupaj z njim poučevala Egipčane o modrosti kmetovanja, branja in zdravljenja. Pomagala pa je tako bogatim kot revnim.

Njeno ime pomeni prestol in predstavlja izvorno energijo matere, ki je sočutna in skrbna do vseh njenih otrok. Predstavlja kozmični center, je center kreacije, združitev vseh aspektov ženstvenosti.

Predstavlja enost, povezanost, celovitost. Kot prestol je tudi vir življenjske energije, izžarevanja kozmične ženstvenosti. Del nje je tudi del tebe in vendar je tisto kar je neozaveščeno tudi skrito očem in zato v temi. Ključno je, da prepoznaš, da je del tebe, da je del čisto vsake ženske in da se prebudiš v ta njen delček.

Isis je poznana tudi kot izvorna mati kreacije, ki iz svoje kozmične maternice rojeva čisto vse stvari. Njena kozmična maternica je mesto prenove, obnove in regeneracije.
Vedno se lahko vrneš v njeno črno svetlobo, da se prenoviš in obnoviš svoje energijsko telo.

Poletni sončev obrat na Zemlji predstavlja velik portal, ki ti vsako leto omogoči prehod in preobrazbo.
Odpira nove poti in te usmeri v tvojo poklicanost. Aktivira tvojklic, misijo, da začneš živeti to, kar si in si dopustiš, da se zgodi to, kar tije namenjeno.

Ključ tukaj pa je DOPUŠČANJE in IZBIRA!

Prehodi med energetskimi ravnmi so v tem času še posebej lahki. In še vedno smo pod njegovim vplivom, hkrati pa na nas že vpliva tudi mlaj v raku, ki aktivira ženstveno, materinsko energijo negovanja.

Ljudje smo pozabili na blagoslove, ki so nam vsako leto na voljo v tem potentnem času, pa tudi na rituale, ki so potekali kot priprava na ta potentni čas.
Vse to imamo vsako leto pred nosom, vendar lahko v ta portal celovite prenove vstopamo le, če se zavedamo darov in se z njimi zavestno povežemo.

V ta čas lahko vstopiš le skozi polno prisotnost, ko si popolnoma tukaj in zdaj. Ključnega pomena je odprtost in povezanost s temi energijami, kar pomeni, da potrebuješ vodnika, ki ti to vedenje in razumevanje tega izjemnega portala preda.

Začutila sem klic Isis in oblikovala mini paket vodenih praks, do katerih lahko dostopaš preko spleta.
Pet praks je na voljo v mini paketu, za naročilo pa pošljite mail.

Želim Ti izjemen čas premikov in naj bo Isis s tabo.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Verjamem v moč izžarevanja, v bisere in ženstveno žensko. Z biseri. In z iskricami v očeh. Ker vem, da s svojo svetlobo pustiš sled. Več najdeš na divine.si

Ljubezen je življenje.

Pisala mi je, da mi želi vse lepo in naj se imamo radi.
Ob tem pa sem začutila njeno bolečino.
Besede so govorile eno, energijski zapis je sporočal nekaj čisto drugega.
Zato sem se odločila, da ji napišem pismo…

Draga Ženska.
Čutim Te.
Čutim tvojo bolečino.
Čutim tvoje neizjokane solze.
Čutim tvoje hrepenenje po ljubezni, ki jo še vedno iščeš tam zunaj sebe.
Še vedno upaš, da si bo š s prijaznimi dejanji lahko kupila to, po čemer tako globoko hrepeniš v sebi.
Še vedno upaš, da boš ljubezen dobila od otrok, prijateljic, vnukom, morda od moža, prijatelja.
Čutim tvoje iskanje. Čutim tvojo nemoč ob tem, ko ne glede na to, kako zelo se trudiš in iščeš zunaj sebe, tega ne najdeš.
Čutim notranjo nujo, ki te sili v iskanje pozornosti in ljubezni zunaj tebe.
Čutim jezo ob tem, ko se stvari ne obrnejo tako, kot si želela.
Čutim tvoje razočaranje nad življenjem in sploh vsem.
Čutim Te.

Vem, kako se počutiš, Draga, kajti nekoč sem stala tam, kjer danes stojiš Ti.
Upala sem, da bom ugledana.
Upala sem, da bom dobila to, po čemer sem tako globoko hrepenela, da še sama nisem vedela, kaj to je.
Vem, kako se počutiš. In čutim s teboj.

Vem, danes je spet tisti dan, ki ga eni obožujejo in drugi sovražijo. Tisti dan, ki nas opomni na življenje, ki vznika v naši notranjosti.
Kajti ljubezen je življenje, ravno toliko, kot je življenje ljubezen. Eno sta. Povezana.
In ti si ne dovoliš čutiti te živosti. Ne. Ti si prepričana, da moraš biti resna, da moraš ustrezati pričakovanjem okolice, za katere ne veš, da so le v tvoji glavi.
Ti sama sebe držiš na kratko, ker te je strah, da bi se ti ponovno zgodilo to, kar je tako boleče. Izdaja. Posmeh. Zapuščenost.

Ne veš, da večno nezadovoljstvo same do sebe vznika iz globin tebe. Pozabila si, kako je občutiti dotik, ki odpira tvoje srce.
V svoji pesmi Aurora poje, da človeku odpreš srce takrat, ko te poboža po koži. In da je pomembno, da mu dopustiš, da se te dotakne, te poboža, preden oddideš. Da si dovoliš biti čista duša otroka in čutiti živost.
In to je tisto, po čemer zase vem, da sem hrepenela. Hrepenela sem po tem, da bi bila ugledana. Po tem, da bi me moj moški začutil. Da bi čutil to, kar čutim jaz.

Takrat nisem vedela, da sem bom morala, da bi to resnično izkusila, spustiti v svoje telo. Se pobožati od znotraj. Začutiti svoje telo in skozi svoje telo izkusiti, doživeti, kaj pomeni, ko se dotakneš sebe, pobožaš sebe.

Življenje me je naučilo, da lahko iščeš vse življenje, pa ne najdeš te ljubezni, ki je v tebi. Ljubezni, ki ti si.

Zato te danes vabim, draga Ženska, da upočasniš.
Zapri oči.
Začuti svoje telo.
Začuti čarobnost tvoje medenice. Tvoje posode, ki te drži. Ki drži življenje.
Začuti svoje telo. Začuti se od znotraj.
Pobožaj svoje telo od znotraj.
Nasmehni se svojim celicam, svojim organom, svojim mišicam.
Pobožaj jih s svojo pozornostjo.
Dovoli si, da začutiš ljubezen do sebe, v sebi, s seboj.

Začuti živost, ki vznika iz globin.
Začuti hvaležnost, ki polzi po tvoji notranjosti.
To je ljubezen, ki jo iščeš, draga Ženska.
To je življenje, ki je v tebi. Življenje je Ljubezen in Ljubezen je Življenje.
To si Ti.
Vse to si Ti.

Ljubi Sebe.
Sprejmi Sebe.
Čuti Sebe.
Spoštuj Sebe.

Ti si Ljubezen.
Ti si Življenje.
Samo Bodi!
Samo Bodi!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da s svojo svetlobo pustiš sled.

Mlaj je čas za ritual…

Ženske smo bitja procesov. Proces je neprekinjen tok trenutkov. Ženska svojo ženstvenost odkriva skozi svoje notranje procese – procese v telesu, v psihi, v našem vsakdanu, v življenjskih spremembah, ki se dogajajo. Ženska narava in ustroj ženskega telesa, proces rojevanja, kot tudi mesečni cikli, žensko spodbujajo k stiku s svojim telesom. Telo žensko skozi te procese opozarja, da želi biti uzrto in negovano. Naklonjenost do ženstvenosti in do svojega telesa je ena ključnih veščin za sodobno ženko, ki je razpeta med partnerstvom, domom in kariero.

Da bi našla ponoven stik s svojo izvorno žensko naravo in začutila v sebi vrednost, samospoštovanje, ter samozaupanje, mora upočasniti. Brez upočasnitve ne more začutiti pristnega stika s svojo notranjostjo, s svojo žensko dušo.

Vsak proces ima svoje faze skozi katere potujemo. Tudi razcvet ženske nas vodi skozi štiri pomembne faze, ki so za žensko ključnega pomena. Proces porajanja novega bitja ali sebe nas vodi skozi prvo fazo odpiranja ali pripravljanja svetega prostora, da se novo seme lahko prime in v tem svetem prostoru raste.

Mlaj predstavlja začetek novega cikla, svež začetek. V rodni fazi menstruacija predstavlja čas notranjega mlaja ženske. Mlaj je čas, ko je luna polna potencialov, ko izbiramo kreativna semena, ki jih s pomočjo namere popeljemo na pot rasti in razvoja. Mlaj je optimalen čas za sejanje novih kreativnih semen.

Sodobna ženska je ločena od ciklov mame narave, luninih ciklov, hkrati pa je pozabila na izjemno moč ritualov, preko katerih ženska ustvarja sveti prostor. Mlaj je čas za ustvarjanje svetega prostora, zase.

Rituali so več kot zgolj vsakodnevne navade in več kot zgolj utečena rutina. Za ženske je ritual ključnega pomena, kajti skozi ritual ženske v procesu zapiramo vrata enemu nivoju in odpiramo vrata drugemu. Rituali sidrajo stvari na Zemljo, povezujejo duhovno z materialnim.

Ritual je aktivnost, ki ti pomaga, da ostaneš povezana in motivirana. Ritual je zavestno opravljena aktivnost, ki ni časovno ali prostorsko opredeljena. Ženska ritual kreira iz svoje notranjosti, zato je ključnega pomena, da je v stiku s svojo notranjostjo. Sveti prostor ženska ustvarja iz svoje maternice. Maternica je sveti prostor ženske in iz maternice ženske, ki se povežejo v ženskem krogu ustvarijo sveti prostor, sveto posodo, v kateri se lahko odvija proces alkimiziranja, proces zdravljenja.

Druga faza v razcvetu je faza sprejemanja, ki nam pogosto povzroča več težav kot prva. Seme je potrebno sprejeti in mu omogočiti, da se ugnezdi, da se kaljenje in proces rasti lahko začne.

V procesu porajanje sebe je ključnega pomena, da zmoremo sprejeti sebe, vse dele sebe s sočutjem, brezpogojno ljubeznijo. Ključno je, da zmoremo vse dele sebe spoznati, sprejeti, jih dati v srce.

Tretja faza v procesu je faza negovanja. Negovanje ni razvajanje. Negovanje ni delovanje. Niso aktivnosti, ki jih narediš. Negovanje je povezano s tem, da si to kar si in da to, kar si sprejela objameš in dopustiš, da teče skozi tvoje telo, se razliva skozi tvoje življenje, se dotika tvojega srca in iz tebe, iz tvojega srca, se dotikaš src drugih ljudi.

Da si v negovanju, moraš biti ta ženska, ki ti si. Biti kvaliteta, ki jo želiš podeliti. Biti ljubezen. Biti mir. Biti svoboda.

Rojstvo je četrta faza razcveta. Da bi lahko rodile samo sebe, se je potrebno predati toku življenja. Začutiti je potrebno živost, ta tok življenja, to, kar se zliva skozi tebe in te neguje, da bi se lahko predala. Prepuščanje temu valu življenja od nas terja samozaupanje.
Predaja toku življenja je faza praznovanja, ki nas vodi v nov cikel, v nov proces, ki se začne s tem, da se odpremo še bolj, sprejmemo še več, se negujemo še bolj in praznujemo še bolj strastno, zavzeto in predano.

Tukaj si, da v ta svet porodiš Sebe. Ti si ta Ženka, ki Ti je namenjeno Biti. Uporabi modrost svojega telesa in poznavanje ritualov za svoje rojstvo, za svoj Razcvet.

Več o ritulih si lahko prebereš v članku na spletni povezavi tukaj…

Vsak mesec je na voljo nov ritual ob mlaju. Aktualni ritual najdeš na spletni povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki ve, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

To je naša pesem…

We are Walking Prayers
Angels leave love letters in our palms
Our hands speak Scripture
We are Life Givers meant for Sacred Work

We build bodies in our bodies
Babies born of our daydreams who will one day tell our stories
We tend to them in back seats and bathroom stalls
Lullabies and love hymns, we pray over them
“May they be safe, may they be strong
May they be safe, may they be strong”

This is our song

Our Mother, Sister, Daughter, Woman, Warrior song
We wear wounded hearts like badges of courage
Carrying the weight of the world on each shoulder
Collecting lessons in battle scars
We are Peace Treaties
Our hips the framework for families
The foundation for Gods magic takes tangible form
Future generations depend on the resilience of our bodies
And what will we tell them

When boys owning tree houses grow up to be boys owning governments
Boys
Boys who have forgotten their first home was their Mothers womb
Took their first breath in the embrace of Her Arms
We must remind them
From our Breasts you were fed,
We are Shelter, We are Vessel
Our Wombs are Holy Ground

So violating a Woman is a violation against God
A sin against yourself, Karmic Suicide
We are Sacred Geometry, Divine Pyramids and Astrology
Not to be thrown away like pearls to swine
Meant to be honored not objectified
We were not always swayed by billboards beckoning from boulevard rooftops
Photo shopped glam shots, night clubs, and hot spots
Skylines laced with man-made messages
Morphing our self-images into warped anorexic fantasies
A gender biased consumer agenda has us grooming for Days
Eyebrows threaded, make-up applied, hair done, legs shaved, bikini waxed,
Push-up bra, high heels intact, and we will never get those hours back

Our reflection is not in red-carpet, main-street, movie stars
It is in the Night Sky
The Moon’s soft mirror glows somewhere just past Mars
Woman are the Heart Beat of the World
We are Regal
We are Legacy
Mary brought Jesus through
Jochebed brought Moses through
Aminah brought Muhammad through
Isis brought Horus through
Harriet Tubman brought hundreds through
We are Warriors

Our love is infinite
Our voices are made of light
Our hearts, our harbor,
Our songs far and long
We are every continent, every smoke signal and psalm,
Every prayer, every element,
Day and Night
We are Earth, Air, Water, Sunlight
Let us celebrate ourselves
Be our own heroes
Rewrite the fairy tales
So Sleeping Beauty wakes her own damn self-up,
Slays the dragon, looks at herself in the mirror and says
“Princess, I found you!”

Odvisna od stresa…

Sodobna ženska nosi pomanjkanje kot medaljo časti. Hvali se s pomanjkanjem spanja (spala sem samo 5 ur, ker sem tako zaposlena), kako ji vedno znova manjka časa (vikend je bil norija, ker sem lovila rok, da končam projekt) in kako je preveč zaposlena, da bi si podarila dan za počitek. Naš življenjski stil je povezan s pomanjkanjem in stresom, ki je njegov stalni spremljevalec.

Številne ženske danes poročajo o tem, da so fizično utrujene, čustveno izpraznjene in mentalno izčrpane.
Številne obveznosti, ki jih imamo ženske na svojih neskončnih seznamih terjajo svoj davek.

In ko sem si zelo podrobno pogledala svoj odnos s stresom, sem zgrožena ugotovila, da sem dobesedno odvisna od stresa. Spoznala sem, da sem sama ustvarjala časovne okvire, obsedeno pošiljanje mailov tik pred rokom, zamujanje, pomanjkanje, ki je ustvarjalo vedno večji stres v mojem življenju.

Kot pri vseh odvisnostih je prepoznavanje, da si odvisna s stresom prvi korak na poti k prenovi svojega ženskega energijskega sistema.

Stres je droga

Stres je biološki proces v telesu, ki ima svojo funkcijo in je pomemben za naše preživetje. Hormoni kot sta adrenalin in kortizol sta v krvnem obroku prisotna vedno, ko se znajdeš v nevarni situaciji. V sodobnem svetu, kjer nimamo tigrov, ki bi nas napadali iz grmovja, medtem, ko nabiramo svojo hrano, je mehanizem naših plazilskih možganov, boj-beg-zmrzneš, ki rešuje življenja bolj v ozadju. Vendar ali je res?

Včasih se mi zdi, da smo postali družba, ki je zadeta od stresa. Stresni tokokrogi v našem živčnem sistemu vedno znova aktivirajo sprožanje adrenalina in kortizola, kar nas daje »na obrate«, kot temu pravim sama. Visoka produktivnost, vzhičenost, pretirano navdušenje in narejeni pozitivizem ustvarjajo stres.

Vendar gredo stvari čisto po svoje, ko kortizol in adrenalin ostajata v našem sistemu dolga časovna obdobja. Namesto, da bi se pomirile, ko je navidezne nevarnosti konec, kronični stres povzroča, da sta adrenalin in kortizol nenehno prisotna v krvnem sistemu.

Ne le, da to povzroča opustošenje na koži, laseh, telesni teži, srcu in prebavnem sistemu, ujameš se v zanko pomanjkanja. Hočeš več. “Kot zasvojenec z drogami, potrebuješ vsakič večjo dozo,” pravi Debbie Mandel, specialistka za upravljanje stresa in avtorica knjige Addicted to Stress.

Da bi se prebila skozi skrajne roke, se pomirila zaradi dolgočasnosti dela, pogosto dobesedno čutimo moledovanje, notranje hlepenje po dodatnih sunkih adrenalina, ne glede na to, v kakšnem stresu je že naš telesni sistem.
Fascinira me, kako ljudje, kljub temu, da so kronično utrujeni, iščejo tisto eno stvar, ki jih bo odrešila, ki jim bo pomagala, da bodo v sebi začutili tisti poriv, tisto vzhičenost, ki ti da krila. Stres je droga sodobnega človeka.
Judith Orloff, M.D., asistentka klinične psihiatrije na Kalifornijski Univerzi in avtorica knjige The Ecstasy of Surrender pravi, “Postanemo zasvojenci z adrenalinom, kar vodi v deloholizem.”

In družba tovrstno odvisnost spodbuja. Ko sem se pred časom pogovarjala s prijateljico, ki dela v veliki korporaciji, je z menoj delila, da si čisto čuden, če nisi že zjutraj naravnan tako, da, ko te vprašajo, kako si, odgovoriš z; Čudovito, Izjemno. Nikoli bolje.

Vedno znova lažemo sebi in ljudem okoli sebe.

Da ne govorim o tem, kako sem se tudi sama znašla v začaranem krogu, kjer sem na vprašanje, kako sem odgovarjala z; Divje. Noro zaposlena. Delovno, saj veš.

V naši notranjosti je zaposlenost, nenehna aktivnost povezana s pomembnostjo. Če sem zaposlena, potem sem pomembna. In sodobni svet nas s svojimi tehnološkimi igračkami, ki nas »buzerirajo« povsod, tudi med kosilom, (kaj še nismo naredile, koliko mailov imamo neodgovorjenih), opominja na to, da enostavno nismo dovolj.

Če bi bila dovolj uspešna, potem bi na maile odgovarjala takoj, ko pridejo. Če bi bila dovolj dobra, potem bi lahko…
Kaj je tvoje kolo za hrčke, na katerega splezaš vsak dan in potiskaš kolo do onemoglosti? Kot je zelo slikovito opisala ena od mojih strank, dokler ne padem zvečer v posteljo in sploh ne vem več zase.

V samem jedru odvisnosti je obotavljanje in nepripravljenost, da pogledamo vase, v svojo notranjost na globlji, bolj osebni ravni. Trpanje vsakega trenutka našega življenja z aktivnostmi, z delovanjem, z zaposlenostjo, opravili in sestanki, ljudem pogosto služi, da se jim ni treba ukvarjati z večjimi temami življenja.

Ali ne vidiš, da sem zaposlena!? In zelo sem zaposlena.

Zanimivo dejstvo je, da je sodobna žensk voljna narediti karkoli je potrebno, da se lahko izogne srečanju s seboj. Neprijetno je, če ima 10 minut časa, da je sama s svojimi mislimi. Enostavno ne zna upočasniti in opazovati sveta, sebe, ljudi. Za mnoge je to tratenje časa in ni produktivno, torej nima vrednosti.

Gledanje sončnega zahoda, opazovanje cveta, da samo si, prisotna v opazovanju naletavanja snežink, vse to v sodobnem svetu nima vrednosti. In zato ženska, ki ni razumno bitje in ki potrebuje več časa, nima vrednosti. “Če plešemo, najhitreje, kar zmoremo, potem nam ni potrebno razmišljati ali se poglobiti v to, s čim v svojem življenju nismo,” pravi Mandel. “Bežimo stran od tega, da smo nesrečne.”

Kaj je rešitev?

Kronični stres je za žensko poguben, kajti ne le, da v tvojem fizičnem telesu povzroča celo vrsto fizičnih težav kot so bolezni srca in ožilja, povečevanje telesne teže, težave z rodili in prsmi, povzroča tudi mentalne težave kot je depresija, nespečnost, pomanjkanje potrpljenja. Pogosti prehladi, prebavne težave, vzkipljivost in zaskrbljenost samo sporočajo, da te stres preplavlja in da tvoje telo tega ne bo več vzdržalo.

Kortizolsko- seratoninski tokokrog, ki je povezan z nagrajevanjem in kaznovanjem ter našo potrebo po tem, da si prizadevamo za nagrado in naredimo vse, da bi se izognile kazni, nas dnevno vodi v situacije, kjer preigravamo svoje otroške ranjenosti, kjer zaradi pomanjkanja energije in utrujenosti iz svoje kleti spustimo na plano tiste demone, ki se jih najbolj bojimo – bes, sram, pohlep, ljubosumje in lenobo.

V vsakem trenutku imamo na izbiro pomanjkanje ali blaginja. Strah ali Ljubezen. Me izbiramo, ali bomo v svoji notranjosti aktivirale tokokroge stresa ali tokokroge radosti.

Prvi korak je brez dvoma povezan z upočasnitvijo. Potrebno je upočasniti in se umiriti, da sploh vidiš, kje se nahajaš. Dokler voziš s polno hitrostjo, ne boš opazila, da si nesrečna. Ko pa ti zmanjka goriva v tvoji notranji posodi, te bo življenje ustavilo na mestu.

Pomembno je, da se znaš sprostiti in poskrbeti zase, da napolniš svojo notranjo posodo z gorivom, beri oksitocinom.

Drugi korak je, da prenehaš dokazovati, da zmoreš vse sama, dokazovati, da si sposobna s svojo produktivnostjo.
Če resnično želiš odložiti svoje breme nepopolnosti, začutiti fizično vitalnost, čustveno povezanost in mentalno jasnost, moraš sprejeti to kje se nahajaš, kajti to je edini način, da lahko izbereš drugače.

Prepoznati moraš kaj je tisto, kar te neguje. Dnevne prakse so ključnega pomena za stik s sabo. In ne govorim o aktivnostih, kjer si v delovanju, kjer deluješ in dokazuješ, da zmoreš.
Negovanje je povezano s prvim korakom, kjer se je potrebno odpreti, da bi v drugem koraku lahko sprejela sebe in v tretjem dopustila, da te življenje neguje.

Četrti korak je v predaji toku življenja, kjer opustiš svojo potrebo po nadzorovanju in kontroli in zaupaš sebi in življenju, da si na pravem mestu ob pravem času in da se ti dogajajo prave stvari, ter hkrati zavestno vodiš igro. Konec koncev si ti tista, ki vodi igro svojega življenja in od tebe je odvisno, kako ljubeče, harmonično, povezano in čudovito je tvoje življenje.

V nedeljo 31.1.2016 bom vodila enodnevno druženje Sijoče prebujena, ki je namenjeno polnjenju tvoje notranje posode z oksitocinom, hormonom povezanosti in druženja, ki je za ženske ključnega pomena, saj nevtralizira stres. Raziskave so pokazale, da oksitocin znižuje nivo kortizola in adrenalina v krvi in ti omogoči, da začutiš stik, povezanost s seboj.

Stik s seboj in poveznost z drugimi je tisto po čemer ženske vedno znova hrepenimo.

Več informacij o tem, kako se mi lahko pridružiš, najdeš na povezavi tukaj.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki čutijo pomanjkanje samozavesti, da bi resnično zaživele kot Ženska, za katero so se rodile, da postanejo, Ženskam asistira, da vzljubijo sebe, začutijo zaupanja vase kot žensko ter zaživijo svoj polni potencial. Pokaže jim, kako zasijati kot Ženska. Več najdeš na www.divine.si

Ona

Preden sem spoznala Njo, sem vstopala v prostor z dvomom vase, ali bom zmogla in strahom, da ne vem kako bom stvari naredila. Ogromno sem delala in bila nenehno v pogonu. Strah me je bilo moje vizije in tudi, če sem si za hipec dovolila, da sem jo uzrla, sem se hitro pregovorila ven iz tega, kar sem prepoznala. Igrala sem se majhno, sivo miško, nisem želela biti vidna ali se izpostaviti, kar bi se zgodilo, če bi resnično stopila v svojo polno moč Ženske Duše. Pojma nisem imela, kaj so moji darovi in kaj vse lahko delim s svetom. Nisem poznala svoje resnične vrednosti, imela sem težavo s tem, da sem vedno iskala svojo vrednost v primerjavi z vrednostjo zunaj sebe. Primerjala sem se z drugimi ženskami in se prilagajala zunanjim okoliščinam.

Potem se je razkrila Ona…

Ko je stopila v ospredje, sem začutila ravnovesje v sebi. Vodila me je v razkrivanje in utelešanje mojega življenjskega namena.

Si se kdaj spraševala zakaj si tukaj? Kaj pravzaprav sploh počneš na tem planetu? Kaj je tvoj življenjski namen?

Ona je tvoje notranje vedenje, je umirjenost, zavedanje, je tihi notranji glas, ki pozna tvoj namen, ki ve, kdo si. Ona je tista, ki pozna tvoj življenjski namen. Pogosto se ji upiramo, skušamo jo doseči, jo ujeti, delati stvari, ki bi nas približale temu aspektu nas samih. Iščemo nekoga, ki bi nam povedal kaj je moj življenjski namen, meditiramo, delamo jogo, poskušamo najti to kar je v nas zunaj sebe.

Ona je tisti del tebe, ki je v toku in v stiku z namero. Ona je tvoj duhovni del tebe, tvoj notranji aspekt. Ona ni obveza, ni povezana z ustrahovanjem, ne moreš je najti zunaj sebe. Ona je tisti del, v katerem si takrat, ko si umirjena, ko si milost, ko poznaš svoje darilo in ga deliš z drugimi. Ona je osnova tvoje Blaginje. Dokler jo zanikaš in poskušaš skozi delovanje priti do nje, se ti izmika in vse kar si ustvarjaš je stres, trpljenje, mučenje in verjemi, vse to poznam zelo od blizu.

Ona je tisti miren del tebe, jevedenje, je tisti del za katerega ženske mislimo, da ga moramo najti in da moramo delati na sebi, da jo dosežemo. Upiramo se ji, ker se že tako dolgo mučimo okoli nje.

Tvoja Bit je povezana z Njo. Ko si Ona, samo si. Si to kar si. Nič ti ni treba delati, samo si. Pogosto jo vzamemo za samo-po-sebi umevno, ker nas podpira, ker samo je. Ona se izraža skozi tebe.

Če se počutiš prazno, če čutiš preobremenjenost svojega neskončnega seznama, kaos, če čutiš nemir, ne moreš spati in se umiriti, potem je to tisti del s katerim nisi povezana v sebi. In če nisi povezana s tem delom v tebi, se v svojem življenju trudiš, delaš stvari na silo, uporabljaš svoj moški aspekt, da bi dosegla to, kar si si zastavila. Vedno znova vstopaš v projekte in jih zapuščaš vsakič znova še bolj zmedena, še bolj nezadovoljna, še bolj prazna.

V tebi je vedenje, da si sposobna, da si vredna, da si močna, da si zaslužiš vse, kar si srčno želiš. In vendar vedno znova dopuščamo strahu, da zamegli stik s tem delom v naši notranjsoti. Dvomimo vanjo, strah nas je, da smo “nore”, da si domišljamo vse tisto, kar nam ta tihi glasek sporoča.

Kaj če bi si končno dovolila, da izkusiš polnost resnice?

Kaj če bi si dala dovoljenje, da slediš svoji intuiciji? Kaj če bi ti razkrila, kako lahko načrtuješ svoje leto na ženski način skozi ta del sebe? Kaj če bi si dopustila, da stopiš v svoj avtentični jaz, v ta del sebe, ki ne potrebuje odobravanja drugih? Kaj če bi si končno dopustila, da končno si to kar si… TI?

Ona je osnova milosti, lahkotnosti, radosti. Ona je tista, ki mi je razkrila, da lahko vsaka ženska pomaga spreminjati svet, ko postane najsrečnejša ženska na svetu. Ona je tista, ki se bo razkrila skozi rituale, skozi navdihe, skozi intuicijo ta vikend, ko vstopamo v najmočnejši portal celotnega leta. Kajti na zimski solsticij se hkrati sonce in luna podajata z roko v roki v novo leto in Ona je tukaj, da te podpre v tem premiku.

Kateri so trije ključi, ki ti dajo jasno vedeti, da si v stiku z Njo in da postajaš to, za kar si tukaj, da postaneš?

1) Tvoji odzivi: Namesto reagiranja, namesto, da skočiš vsakič, ko ti kdo pritisne na gumb, ki je boleč, postajaš bolj umirjena, bolj v stiku s sabo in s svetom. Stvari, ki so te včasih razburile, te ne ganejo več. Na iste situacije, na katere si včasih odreagirala, se odzoveš umirjeno, z več zavedanja.

2) Priložnosti na vidiku: Prepoznavaš priložnosti za rast, kjer si prej videla ovire. Stvari o katerih si samo sanjala, postajajo del tvoje realnosti. Razkrivajo se načini, kako ustvariti svoje srčne želje.

3) Zamenjava kroga ljudi: Morda opažaš, da se krog ljudi s katerimi se družiš spreminja. Ko spremeniš svojo frekvenco, se nanjo uglasijo čisto drugi ljudje. Morda ti stari odnosi ne služijo več. Morda opažaš, da si obkrožena z ljudmi, ki so odprti, pozitivno naravnani in prepoznavajo Blaginjo v svojem življenju.

Moje učenje preteklih let temelji na Njej, kajti ko samo SI to kar SI, si lahko dopustiš, da uživaš svoje življenje in vse kar je potrebno narediti, se razkriva popolnoma naravno. To je tok Kreacije.  Ko si kar si, uživaš v življenju in izkušaš Blaginjo. Te zanima več? Vabljena na spletno stran www.divine.si

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Izzivi neodvisne, samostojne, ponosne ženske

Ne bom delila celega članka, ker sem se komaj prekopala skozenj, mi je pa v oči bodel en del, ki ga prepoznavam tudi sama in sočustvujem z moškimi.

“Danes moški pač nismo več Martini Krpani z Vrha in ne prekladamo naokoli svojih kobilic! A krivde za naš (moški) padec ne pripisujem samo raz-krpaniziranim moškim marveč tudi feminističnemu gibanju, ki še dolgo potem, ko so pravice med spoloma bile izravnane, vihrajo naokoli s svojimi mesaricami. Iz feminističnih prizadevanj se je scimila ženska, ki pripada vrsti postmodernih psihotikov, ki se počuti užaljena že, če jo partner vljudno vpraša, če bi mu lahko pripravila zajtrk. Ker je priprava jedi značilna ženska vloga v patriarhalni družbi, je za to žensko tako vprašanje s strani njenega partnerja nesprejemljivo, kot vsako drugo vprašanje, ki namiguje na vlogo rodilje in kuharice, ki moža po službi doma pričaka nadišavljena in voljna za uresničitev vseh njegovih želja.” Alen Alexander Klarić, Svetilniik

Izziv? Pogosto srečam v trgovini pare, kjer ženska reče moškemu:”Vzemi riž!” in moški vzame riž, upa, da je prave znamke, ker njemu detajli in blagovne znamke pač niso pomembni. In ko da v voziček napačnega, prav vidiš žensko, kako se njen obraz razjasni, kajti dobila je priložnost, da ves svoj gnev in nezadovoljstvo zlije nanj, ker je vzel “napačen riž”. “NE tega v vrečki,” je osorna ” saj veš, vedno ga vzameva v škatli.” Ponosno zamenja riž, moški pa ves poklapan verjetno razmišlja, zakaj za vraga je spet pristal na to neumno idejo, da gre z njo v trgovino. In mene boli srce, ko gledam podobne situacije v vrsti za blagajno in drugje.

Ženske preprosto ne razumemo, da smo me tiste, ki smo bitja detajlov. Moškim detajli niso pomembni. Ne verjamete? Vprašajte svojega moškega kakšna je lila barva. Moj dragi pravi, da to ni barva. Da ne govorimo o sivkini ali mango barvi in o stresu, če svojega moškega pošlješ v Obi samega po barvo za steno. Sploh ni dvoma s kakšno bo prišel domov … belo. Ker je to edina merodajna barva za stene.
Je res ali je res?

Ampak resno, moški se trudijo, res se. Vsaj tisti s katerimi jaz prihajam v stik. Žal je tako, da so pogosto neprepoznani in da ženske ne vidimo, da delajo stvari za nas, zato da bi bile srečne. Ženske smo prevzele mit, za katerega ne vem od kje se je vzel, da je moški tisti, ki je odgovoren za našo srečo in nas bo osrečil.

Ampak ženske ne more osrečiti nihče zunaj nje. Šele, ko je ženska zadovoljna s seboj, jo lahko moški osreči še bolj.

In ob vsej tej zmedi v areni partnerstva sem se odločila, da seminar, ki sem ga vodila pred leti o intimnem partnerstvu ponovim. Kajti vidim, da ženske še vedno gledamo na moške, kot da so “poraščene” ženske, kar v praksi pomeni, da me zajebava v glavo, ker on točno ve, kaj jaz hočem, pa tega ne naredi.

Drage Dame, ni res.
Moški ne znajo brati drobnega tiska. Res ne!
Podnapisi so za ženske, moški jih ne berejo. Moški ne razberejo tistih odtenkov v glasu, ki jih ženske znamo prepoznati. Moškim dol visi za detajle (ok posplošujem, vsaj večini). In če mu ve ne poveste, kaj bi rade, on tega ne ve.
Od kje naj ve, kaj bi rade, če mu ve tega ne poveste? Saj vem, to je posledica naše “udomačenosti”, ker so nam odnosi tako zelo pomembni, smo se vedno pripravljene prilagoditi in mislimo, da moškemu ustrežemo, če mu rečemo “Lubi, kar ti izberi”.
Ženske znamo razbrati intuitivno, moški pa ne. In potem ugibajo in poskušajo na podlagi preteklih izkušenj ugotoviti, kako nas zadovoljiti in pogosto udarijo mimo. In potem smo me nezadovoljne, ker ni uganil, kaj bi me rade.

Skratka čas je, da prepoznamo, da smo si resnično zelo različni in dojamemo kako komunicirati s svojim moškim.

In vse se začne v notranjosti, kajti to kar se dogaja v ženski, o kateri govorim zgoraj, ki išče razloge, da je pasja do svojega moškega, je, da v resnici napada samo sebe. V resnici zaničuje svojega notranjega moškega. In ves gnev, ki ga taka podivjana ženska zliva na moškega zunaj sebe je v resnici gnev, ki ga zlije na svoj moški del v sebi in s tem samo še dodatno rani svoj moški del, v sebi. Skratka vedno znova ranimo same sebe.

Moj dril in učenje zadnjih petih let se je začelo s prijaznostjo, z nasmehom in hvaležnostjo.
S “Hvala” za vse, kar je moj moški naredil zame, z opažanjem tega, da je moj mož peljal avto na servis, mi prinesel vrečke iz avta, s poljubi in “nagradami” za njegov čas in pozornost. In da se razumemo, ko sem začela z “eksperimentom” sem bila zategla, upirala sem se v sebi, se borila s svojim egom in počutila sem se … uh, grozno.

In zato popolnoma razumem ženske, ki zase pravijo, da so močne, neodvisne in samostojne in so na to ponosne, kako se odzovajo, ko jim to predlagam na svojih seminarjih. Sprva so zgrožene, kot sem bila tudi sama, potem se mukoma dnevno pripravijo do tega, da to dajo v prakso, po mesecu, dveh, treh, ko pa vidijo rezultate, so presrečne.

Hvaležnost resnično dela čudeže in ko razumemo naravo moškega, ki na stvari v svojem življenju gleda kot na projekte, razumemo tudi njegovo potrebo po nagradi, ki vedno sledi zaključenemu projektu. In, ko moške razumemo, kaj resnično potrebujejo in jim to damo, ustvarimo kralje, ki potem z veseljem poskrbijo za nas. In vendar mora ženska najprej postati kraljica, da bi imela kralja. Žal kralja ne moreš dobiti, če nisi to, kar si želiš, v ženski verziji, kraljica.

Vse ženske potujemo skozi štiri stopnje v svoji notranjosti in to kar sem dojela nedavno je, da če ne opravimo notranje iniciacije prehoda, se pogosto ločimo. Ločimo se v sebi in temu sledi pogosto tudi ločitev v partnerstvu. Več na to temo še napišem v prihodnje.

Pa vendar, ni vedno vse samo na ženski, kajti ženske rade prevzamemo krivdo nase. Dejstvo je, da ima vsaka ženska v sebi Boginjo. Boginjo, ki je neustavljivo privlačna in za moške hudo strašljiva. Boginja od njega zahteva rast, da jo lahko objame in sprejme v sebi.

Kajti tako, kot mora ženska sprejeti in se pomiriti s svojim Animusom v sebi, se mora moški na drugi strani pomiriti s svojo Animo, s svojim ženskim delom. In ženske smo moškim ogledala za ta njihov delček. In ko to enkrat veš, pa ne le veš, utelesiš in čutiš, imaš sočutje do svojega moškega, kajti s tem ko se razcvetaš in rasteš ti, ga siliš, da mora on na svoji strani temu slediti.

In ne glede na to, kako te moški ljubi to ni udobno in zato nas v prvem poskusu poskušajo pregovoriti ven iz tega. Na drugi strani pa je vedno ta strah v nas samih, kar pomeni, da se po vsej verjetnosti v sebi bojiš in to projiciraš ven iz sebe. Vsekakor odgovori niso enostavni. Kot sem danes že nekje zapisala, nihče ni rekel, da je preprosto in vendar je soočenje s samim seboj ključno za harmonijo v svetu zunaj tebe.

In naj zaključim z zavedanjem in vprašanjem … Kako biti svetilka, ki moškemu osmisli in polepša dan?
S tem, da si točno to, kar si, brez potrebe, da bi morala početi karkoli, kar nisi.

Bodi sijajno!
Taja Albolena

Povezovanje je za žensko ključno

Ena največjih ranjenosti v psihi ženske je nedvomno izoliranost. Po mojih osebnih opažanjih se ženske najbolj bojimo ravno ločenosti, kajti ločenost zareže v naše srce in telo.

Povezanost je ena tistih vrlin, ki jih ženska nosi v svojih celicah. Nekaj najbolj naravnega nam je, da smo v medsebojnih odnosih, kajti odnosi so tisti, ki nas hranijo in negujejo. In vendar se v kulturi, kjer cenimo individualizem, zadržujemo in se ne povezujemo, pogosto zaradi ranjenosti, ki so se v našem ženskem svetu zgodile skozi ženske, ki so na moški način tekmovale z nami in nas izolirale od skupnosti. Moja velika ranjenost iz otroštva sega v osnovno šolo, ko sem vedno znova izkušala zavrnjenost in izoliranost s strani sošolcev, brez meni znanega razloga. Dolga leta sem poskušala razumeti, kaj je narobe z menoj, da me vedno znova zavračajo in čutila sem se ne dovolj dobra, da bi lahko bila v njihovi družbi. V sodobnem svetu je tovrstno izključevanje preraslo v epidemijo. In vsakič, ko berem na spletu o tem, da mlada dekleta strežejo po svojem življenju zaradi izoliranosti s strani sovrstnikov, me zvije.

V svoji osebni izkušnji sem dojela, da je hrepenenje, ki je bilo dolgo časa skrito v mojem srcu pravzaprav hrepenenje po povezanosti, po sodelovanju in soustvarjanju v ženskih krogih. To zavedanje, da si slišan, da te nekdo vidi in še bolj pomembno, da te čuti, da čuti s teboj je bilo za moje ranjeno srce globoko zdravilno. Tovrstna potrditev, da obstajamo, da nekdo čuti s teboj je tisto, kar nas potegne ven iz čustvene izolacije in ločenosti. In da si dopustimo, da nas nekdo začuti, ne glede da globoko hrepenimo po tem od nas zahteva, da se odpremo, sprejmemo, da si dopustimo, da smo ranljive in se povežemo.

Ženske se povezujemo. Ženske ustvarjamo skupnosti, pa naj bo ta skupnost partnerstvo, družina ali širša skupnost. In obstajajo trdna znanstvena dognanja, da je povezanost nekaj, kar je dobesedno vkodirano v DNK ženske, in se vidi v razlikah med moškimi in ženskimi možgani. Dejstvo je, da je prav povezanost eno največjih daril, ki jih ženske prinašamo s seboj na ta planet. Ženske hrepenimo po skupnostih in če si dopustimo, se v našem življenju ti krogi v katerih smo povezane vedno bolj širijo in s tem svojo negovanje in skrbnost delimo z vedno več ljudmi in s svetom.

In skupnost je stvar zavesti. V svojem vsakodnevnem življenju se svojih povezav z drugimi ali zavedamo ali pa se jih ne. In z nivojem zavedanja se spreminjajo odnosi v našem življenju. Zavedanje je pravzaprav osnova odnosov, kajti brez zavedanja ne veš in ne vidiš. In to, česar ne vidiš, v tvojem življenju enostavno ne obstaja. Brez, da se zavedamo drugih ljudi, ki nas obkrožajo, ne moremo čutiti negovanja, imeti razumevanja ali odgovornosti do njih.

In vse skupaj nas vedno znova vrača v naše otroštvo, kajti zametki vseh naših kasnejših odnosov se oblikujejo v našem otroštvu. Da bi lahko negovale in skrbele za druge, moramo ženske preseči svojo princesko, tisti del naše notranjosti, ki si želi, da bi končno nekdo poskrbel zate in ti dal to, po čemer najbolj hrepeniš, ljubezen in pozornost. Ljubezen je tista, ki jo v osnovi prejmemo od svoje mame in mati nas nauči kako ljubiti sebe in negovati sebe, ali pa nas ne nauči. In oče je tisti, ki nam namenja pozornost, ki nas sliši in potrdi naš obstoj. Če tega v otroštvu nisi imel to nezavedno iščeš v odnosih v svojem življenju.

Ključna stvar, ki jo je potrebno v svojem življenju ozavestiti in sprejeti, je dejstvo da vsi svoje življenje na zemlji začenjamo kot odvisni od nekoga in se nato vedno bolj osamosvajamo. In svoboda ne pomeni le, da živiš na drugem koncu sveta, pomeni tudi osvobojenost na energijski, čustveni in mentalni ravni, česar pogosto ne ozavestimo in tako svoje starše vedno nosimo s seboj, kamorkoli gremo in s tem tudi vse svoje ranjenosti, ki so nam jih pomagali oblikovati. V to življenje vstopamo kot nedolžna bitja, nekateri pravijo, da smo na začetku nepopisan list papirja, kar drži le delno, kajti svoj življenjski dogovor smo napisali z nevidnim črnilom, ki z leti postaja vedno bolj očiten in berljiv. V otroštvu potujemo skozi fazo udomačevanja, ki nas vodi stran od te naše nedolžnosti, ki vedno ostaja v nas, le da jo prekrijemo s plastmi prepričanj in konceptov, ki nas v življenju vodijo do točke, ko smo tako daleč stran od svoje duše, svoje izvorne esencce v sebi, svoje nedolžnsoti, da začutimo njen notranji klic. In v veliki arkani tarota, ki ponazarja naše popotovanje skozi življenje, je soočenjem s svojimi notranjimi demoni in razpad, ki ga ponazarja karta stolpa tisto, kar nas spravi na kolena in zaokroži naše popotovanje nazaj k svoji nedolžnosti duše, le da na koncu do nje pridemo skozi arhetip Modreca. Popotovanje začenjamo kot nedolžen otrok in ga zaključujemo kot modrec. Dejstvo pa je, da za to popotovanje ni treba čakati do svoje smrti, kadarkoli lahko stopiš v svojega notranjega modreca ali modro žensko in dobesedno postaneš starš svojemu notranjemu otroku. Eno najdaljših popotovanj v življenju ženske je popotovanje od princeske v kraljico.

Skupnost se oblikuje, ko se zavedaš dejstva, da imaš v sebi Darilo, ki čaka, da ga ozavestiš in z njim prispevaš k družbi in svetu. Ko se zavedaš, da nisi tukaj, da bi kdorkoli drug poskrbel zate, da je to tvoja odgovornost. Ko sprejmeš odgovornost zase in za svoje notranje procese in nehaš svoje nerešene stvari projicirati na druge. Ko se zavedaš dejstva, da s tem, ko podpreš druge, podpreš sebe. Kajti vsi ljudje zunaj tebe ti samo kažejo različne dele tebe. Skupnost potrebuje ljubezen, pripradnost, zaupanje, moč prispevanja in sprejemanja. In kraljica ve, kaj pomeni skrbeti za kraljestvo, negovati kraljestvo.

Ženske potrebujemo prostor v katerem negujemo sebe in skupnost nam ta prostor daje. In negovanje sebe pomeni, da poznaš sebe, svoje močne in šibke plati, da zmoreš prositi za pomoč ko jo potrebuješ, brez pričakovanj in brez upravičenosti – miselnosti, da ti pripada. Ničesar ne moreš zahtevati zunaj tebe, česar v tebi ni. In vse se začne pri zavedanju kdo si in zakaj si tukaj.

Ženska moč se razvija v naši sposobnosti, da se povezujemo z drugimi ženskami, da delimo, sodelujemo, soustvarjamo in podpiramo druga drugo, da vsaka deli to, kar je prišla na Zemljo, da deli in da postane najveličastnejša verzija same sebe.

Ženske čas je za povezovanje!

Taja Albolena

 

Vse se začne z Žensko

Začne se s Tabo. Ja, s Tabo. Ti si tista, ki lahko spremeni svet. Točno TI! Ti lahko odpraviš nasilje v svetu. Kako? Tako da ga odpraviš v sebi, do sebe. Ženske lahko preprečimo nasilje nad mladimi dekleti. Kako? Tako da stopimo v svojo ženstvenost in smo ženske, ter to delimo s svojimi moškimi.

Gre za vzgojo naslednje generacije in če me ne zmoremo objeti te vitalne, žive, energične ženske v sebi, ženske, ki zahteva spremembo, ženske, ki želi ljubezen in mir za svet, če jo zanikamo, zatremo in jo uničimo v sebi, ter to izbiro ponavljamo vsakodnevno, potem se to nekje odslikava v svetu. Ker odrasle ženske imamo izbiro in se lahko usmerjamo v življenju, kar pomeni, da se izogibamo soočenju s tem, kar nas boli, se ta slika nasilja nad svojo notranjo najstnico, ki jo milijone žensk vsakodnevno izvaja v sebi odslikava v svetu kot nasilje nad deklicami in najstnicami, ki še niso usvojile tega, kako se zaščititi, kako skozi moško energijo udariti nazaj kot to zmoremo me.

Če bi lahko spremenila eno stvar na svetu, če bi imela vsa sredstva in moč v svojih rokah, kaj bi to bilo? Moja največja bolečina je spolna zloraba deklic, otrok. Kajti otrok se ne odloča zavestno, da se poda po tej poti. Če bi lahko spremenila eno stvar na svetu, bi izbrisala nasilje nad dekleti, spolno zlorabo deklic in otrok. To je del moje misije, ki je nisem sprejela zlahka, ker je bolečina tako velika, tako preplavljujoča. Vedno znova sem se spraševala, kako lahko ena oseba spremeni svet, to je nemogoče. Vendar sem vedno znova dobila potrditev, da je to edini način.

Moje delo, moj navdih za DivineFemme ™ je prišel iz dejstva, da če me, odrasle ženske ne prepoznavamo svoje vrednosti kot Ženske, če me ne cenimo sebe, tega tudi ne moremo predati naslednji generaciji. Spoznala sem, da prostitucijo otrok ne moremo rešiti s pregonom tistih, ki zlorabljajo, kajti vedno gre za vibracijsko ujemanje. Edini način, da spremenimo stvari je, da spremenimo to vibracijsko ujemanje v otrocih in to lahko naredimo le tako, da se ženske osveščamo in se začnemo zavedati, da je neresnica, da smo nemočne, šibke, da ni moč ničesar spremeniti, kar še vedno verjame veliko število žensk.

Dojela sem, da ženske ravno s to paradigmo žrtve, nemočne, šibke ženske ustvarjamo situacije, v katerih nam zunanje energije ustvarijo okoliščine, v katerih se nam potrjujejo naša prepričanja, da smo nemočne in šibke. In pogosto je to skozi agresijo, tiranstvo in nasilje na spolnem področju, ker je tukaj s strani žensk največji upor in največja bolečina.

In danes se dvigujejo ženske po vsem svetu. Danes je klic, da se dvigne milijon žensk v duhu ženstvenosti, naše ženske moči, ki jo nosimo v sebi. In to s plesom. Z najbolj ženstveno obliko duhovne prakse. Zapleši s svetom … Pridruži se mi danes in objemi v sebi to svojo Žensko. Objemi svojo ženstvenost in se sooči z vsemi ovirami, bolečinami, izdajami, zlorabami, z vsem sranjem, ki so ti ga predale prejšnje generacije, da ga ti preobraziš v sebi. Ker to zmoreš. Ker si Ženska. Bodi Ženska in objemi celo sebe, vse dele sebe. Bodi ljubezen.

Kajti ženska je ljubezen, ženska je življenje, ženska je svetlobe. Vse to si Ti, kot Ženska. In danes je idealen dan za to, da se spomniš, da je najprej potrebna ljubezen do sebe. Do vseh delov sebe, tudi do tistih zatrtih, neljubljenih delov, ki jih skrivaš v sebi. Danes je dan ljubezni in ker si ljubezen, je danes tvoj dan. Dan za negovanje, dan, ki naj te spomni kdo si.

Biti ženska je privilegij. Biti ženska je svetost.

Čas je, da si Ženska, z velikim Ž.

Bodi Ženska.

Taja Albolena

Ženska Duša

Starodavne kulture so pripisovale 4 lastnosti ženstveni esence – biti ženka. Te so: življenje, energija, ljubezen in modrost. Ženska je toplota, energija in ljubezen, ki jo mati da otroku, in je ne more nadomestiti nihče drug. Ženska je življenje, je ljubezen, je svetloba in je modrost. To so ženske značilnosti, in če jih spoznamo in sprejmemo v sebi, izžarevamo neverjetno moč. In to moč imamo v rokah zgolj zato, ker smo Ženske. S tem spoznanjem lahko gradimo boljši jutri.

Danes se v glavnem izpostavljajo ženske slabosti, šibkost, nemoč, njena čustvenost, kot nekaj negativnega in vendar je žensko ranljivost in nežnost potrebno prepoznati kot priložnost za rast in razvoj in ne oviro, kot jih radi interpretiramo.

Materija se začenja zavedati in kar želi storiti je, da sprosti svetlobo iz svoje trdnosti. Latinska beseda za materijo pomeni tudi telo in mati, ženstveno esenco. Gre za zavestno prepoznavanje energije, modrosti, Sofije, v materiji.  Ženstvena esenca omogoča pretok, moška pa usmerjenost, doseganje ciljev.

Danes smo soočeni z izgubo ženstvenosti, ker ne prepoznavamo pomena srca. Ne prepoznavamo avtentičnosti, tega, da vsak posameznik pusti osebni pečat v svetu v katerem živimo. O duši se sploh ne pogovarjamo in ženska duša je za veliko večino izgubljena. In vendar je ženska duša kot vrtnica, ki se listič za lističem odpira moški zavesti. Če duši damo čas in ljubezen, se odpre. Vendar v sodobnem svetu primanjkuje obojega. Ljudje nimajo časa. In nimajo ljubezni, ker jo pričakujejo od zunaj. Čakajo na nekoga, ki jim bo dal to kar si želijo imeti.

Največja preizkušnja in bolečina mnogih je v tem, da jim nihče ne more dati tega, kar si želijo. Trpljenje mnogih, njihova lakota je lakota po ljubezni, po bližini, po tem, da bi nekdo potrdil njihov obstoj. Mnogi trpijo, ker jih nihče ni videl, ker jih nihče ni poslušal, ker se počutijo neljubljene in se ob tem ločujejo od drugih. Če ženska duša ni prisotna v odraščanju otroka, potem ni topline, ni nežnosti, ni bližine in dušnega stika in ob tem se ustvari velika podhranjenost, ki smo ji priča v sodobni družbi.

Ženstvena esenca je tista, ki začuti stik, ki čuti povezanost. O ženski esenci ne moreš govoriti, lahko jo samo izkusiš. Ženstvenost je zelo telesno naravnana, zelo čutna, polna življenjske sile, ter užitka. Je prisotnost, je povezanost. Ženstvena esenca ni povezana s spolom, gre za energijo. V stari kitajski tradiciji so jo poimenovali jin, v indijski tradiciji je Shakti in v hebrejski tradiciji Shekinah. Če je moška esenca jang ali Shiva, aktivna sila ognja in zraka, sila delovanja, usmerjenosti, je ženstvena esenca sprejemljiva sila vode in zemlje, je pretok. Ženska esenca je ljubeča, srčna stran, dušna stran. Ta srčnost, ta dušni stik je manjkajoči delček sodobne družbe. V medsebojnih odnosih je to energija, ki vzpostavi bližino, povezanost. Bližina je duša, ki je v ljubezni.

V sodobni družbi smo vsi v nenehnem premikanju, vedno se mudi, zmanjkuje časa in zato ni časa, da bi sedli k skupnem obedu, ki ga je nekdo ljubeče pripravljal ure, kjer čutiš ljubečo bližino. Če odrasli nikoli niso čutili tega dušnega stika, te bližine, kako naj to predajo svojim otrokom?

V bližini, v objemu te povezanosti začutiš, da si nekdo, da tvoj obstoj zadošča. Ta toplina, ta stik je tisto, kar večina ljudi pogreša. Ko čutiš do nekoga to povezanost, osebi potrdiš, da si vesel, da jo vidiš, brez potrebe, da bi ugajal. Sama rada rečem, da smo udomačeni v držo, kjer hočemo ugajati, kjer moramo biti »kul« in si pogosto nadenemo svoje maske, da bi bili sprejeti, da bi ustregli. In ob tem zanikamo svoj avtentični jaz, svojo žensko dušo v sebi. Večina ljudi danes pride k terapevtu, ker išče nekoga, ki bi ga videl, ki bi ga slišal. Ljudje so celo svoje življenje preživeli v poskusu, da bi ugajali in ustregli drugim in nikoli niso našli svoje vrednosti. Nikoli si niso drznili živeti svojih vrednot. In zdaj so odrasli in poskušajo stati pokončni in hoditi pokončni.

Če si nikoli nismo vzeli časa, da bi prisluhnili duši, njenim vrednotam, če ji nismo dovolili, da bi se dotaknila božanske ženstvenosti, ki nas pozna še od preden smo se rodili, potem se v nas naseli obup. In ko ljudje izgubijo upanje to spodkopava celotno družbo. Ljudje se obrnejo k odvisnostim, da bi ohranili otopelost in životarijo. Ne zmorejo se soočiti z agonijo življenja in raje otopijo, gredo v odvisnosti. In tako velika mati postane hrana. Ker je luknja pomanjkanja tako velika vase spravijo ogromne količine hrane. Vendar telesa ne moreš nasititi z duhovnim hrepenenjem – duhovnim hrepenenjem, ki je del odvisnosti. Ne moreš ga zadovoljiti, zasititi s čimerkoli fizičnim. Duhovno potrebuje duhovno hrano. In tako alkoholiki poskušajo duha najti v steklenici viskija. In velika mati po kateri vsi hrepenimo, postane hrana. Sladkoba, negovanje. Karkoli, kar bi v telo prineslo ljubezen. In vse je konkretno, trdno, snov. Poglejte na družbo s stališča te trdnosti. Planet smo prekrili s cementom. In upamo, da bomo preživeli s to konkretizacijo, to trdoto. Bolezni, ki jih ljudje imajo so pogosto povezane z oblikovanjem školjke, oklepa kamor se lahko skrijejo in večina sodobnih kožnih bolezni kaže na tovrstni oklep.

Družba hrepeni po povezanosti, po toplini, po stiku, po dotiku. Tovrstno bližino velike matere obupno potrebujemo. In ko sem spoznala, da je narava ženstvenosti usmerjena navznoter, v mehkobo in nežnost, sem se odločila, da želim to žensko moč deliti z ženskami Slovenije in sveta. Želim, da se prebudimo in začnemo v polnosti uporabljati svoj polni potencial. Vsaka ženska je božanska, samo spomniti se mora tega in preseči ovire, ki jih ima v sebi, svojo udomačenost, stvari v katere verjame, da so resnica. In vendar je edina resnica, da je vsaka ženska božanska in vsaka lahko ustvari spremembo v tem svetu. In vsaka od nas to zmore. Vsak dan vplivamo na svet in le naša izbira je kako.

Ženska duša je nevidna, je sprejemljiva, intuitivna, je utelešenost, je bližina, je skrb, je povezanost, je v vas. Pomembno je, da jo prepoznate, ji daste mesto, da se izrazi iz vas v svet. Čas je, da prepoznamo, da so težave, ki so del našega življenja kot prah v našem srcu, ki srcu preprečuje, da v polnosti zasije. Čas je, da v polnosti zasijete. Kako? Zaživite svoje srčne želje. Dopustite, da se izrazi vaša ženska duša.

Pridružite se mi na srečanjih DivineFeminine, ki prebujajo in nam pomagajo utelesiti svojo ženstveno esenco. Res je čas. Kajti izzive s katerimi se soočamo, lahko presežemo in smo to kar smo. Čas je, da smo kar smo.

Namarie

Taja Albolena

DivineWoman Blueprint™ coach

www.divine.si

Objavljeno na portalu Svetloba.si