To je naša pesem…

We are Walking Prayers
Angels leave love letters in our palms
Our hands speak Scripture
We are Life Givers meant for Sacred Work

We build bodies in our bodies
Babies born of our daydreams who will one day tell our stories
We tend to them in back seats and bathroom stalls
Lullabies and love hymns, we pray over them
“May they be safe, may they be strong
May they be safe, may they be strong”

This is our song

Our Mother, Sister, Daughter, Woman, Warrior song
We wear wounded hearts like badges of courage
Carrying the weight of the world on each shoulder
Collecting lessons in battle scars
We are Peace Treaties
Our hips the framework for families
The foundation for Gods magic takes tangible form
Future generations depend on the resilience of our bodies
And what will we tell them

When boys owning tree houses grow up to be boys owning governments
Boys
Boys who have forgotten their first home was their Mothers womb
Took their first breath in the embrace of Her Arms
We must remind them
From our Breasts you were fed,
We are Shelter, We are Vessel
Our Wombs are Holy Ground

So violating a Woman is a violation against God
A sin against yourself, Karmic Suicide
We are Sacred Geometry, Divine Pyramids and Astrology
Not to be thrown away like pearls to swine
Meant to be honored not objectified
We were not always swayed by billboards beckoning from boulevard rooftops
Photo shopped glam shots, night clubs, and hot spots
Skylines laced with man-made messages
Morphing our self-images into warped anorexic fantasies
A gender biased consumer agenda has us grooming for Days
Eyebrows threaded, make-up applied, hair done, legs shaved, bikini waxed,
Push-up bra, high heels intact, and we will never get those hours back

Our reflection is not in red-carpet, main-street, movie stars
It is in the Night Sky
The Moon’s soft mirror glows somewhere just past Mars
Woman are the Heart Beat of the World
We are Regal
We are Legacy
Mary brought Jesus through
Jochebed brought Moses through
Aminah brought Muhammad through
Isis brought Horus through
Harriet Tubman brought hundreds through
We are Warriors

Our love is infinite
Our voices are made of light
Our hearts, our harbor,
Our songs far and long
We are every continent, every smoke signal and psalm,
Every prayer, every element,
Day and Night
We are Earth, Air, Water, Sunlight
Let us celebrate ourselves
Be our own heroes
Rewrite the fairy tales
So Sleeping Beauty wakes her own damn self-up,
Slays the dragon, looks at herself in the mirror and says
“Princess, I found you!”

Odvisna od stresa…

Sodobna ženska nosi pomanjkanje kot medaljo časti. Hvali se s pomanjkanjem spanja (spala sem samo 5 ur, ker sem tako zaposlena), kako ji vedno znova manjka časa (vikend je bil norija, ker sem lovila rok, da končam projekt) in kako je preveč zaposlena, da bi si podarila dan za počitek. Naš življenjski stil je povezan s pomanjkanjem in stresom, ki je njegov stalni spremljevalec.

Številne ženske danes poročajo o tem, da so fizično utrujene, čustveno izpraznjene in mentalno izčrpane.
Številne obveznosti, ki jih imamo ženske na svojih neskončnih seznamih terjajo svoj davek.

In ko sem si zelo podrobno pogledala svoj odnos s stresom, sem zgrožena ugotovila, da sem dobesedno odvisna od stresa. Spoznala sem, da sem sama ustvarjala časovne okvire, obsedeno pošiljanje mailov tik pred rokom, zamujanje, pomanjkanje, ki je ustvarjalo vedno večji stres v mojem življenju.

Kot pri vseh odvisnostih je prepoznavanje, da si odvisna s stresom prvi korak na poti k prenovi svojega ženskega energijskega sistema.

Stres je droga

Stres je biološki proces v telesu, ki ima svojo funkcijo in je pomemben za naše preživetje. Hormoni kot sta adrenalin in kortizol sta v krvnem obroku prisotna vedno, ko se znajdeš v nevarni situaciji. V sodobnem svetu, kjer nimamo tigrov, ki bi nas napadali iz grmovja, medtem, ko nabiramo svojo hrano, je mehanizem naših plazilskih možganov, boj-beg-zmrzneš, ki rešuje življenja bolj v ozadju. Vendar ali je res?

Včasih se mi zdi, da smo postali družba, ki je zadeta od stresa. Stresni tokokrogi v našem živčnem sistemu vedno znova aktivirajo sprožanje adrenalina in kortizola, kar nas daje »na obrate«, kot temu pravim sama. Visoka produktivnost, vzhičenost, pretirano navdušenje in narejeni pozitivizem ustvarjajo stres.

Vendar gredo stvari čisto po svoje, ko kortizol in adrenalin ostajata v našem sistemu dolga časovna obdobja. Namesto, da bi se pomirile, ko je navidezne nevarnosti konec, kronični stres povzroča, da sta adrenalin in kortizol nenehno prisotna v krvnem sistemu.

Ne le, da to povzroča opustošenje na koži, laseh, telesni teži, srcu in prebavnem sistemu, ujameš se v zanko pomanjkanja. Hočeš več. “Kot zasvojenec z drogami, potrebuješ vsakič večjo dozo,” pravi Debbie Mandel, specialistka za upravljanje stresa in avtorica knjige Addicted to Stress.

Da bi se prebila skozi skrajne roke, se pomirila zaradi dolgočasnosti dela, pogosto dobesedno čutimo moledovanje, notranje hlepenje po dodatnih sunkih adrenalina, ne glede na to, v kakšnem stresu je že naš telesni sistem.
Fascinira me, kako ljudje, kljub temu, da so kronično utrujeni, iščejo tisto eno stvar, ki jih bo odrešila, ki jim bo pomagala, da bodo v sebi začutili tisti poriv, tisto vzhičenost, ki ti da krila. Stres je droga sodobnega človeka.
Judith Orloff, M.D., asistentka klinične psihiatrije na Kalifornijski Univerzi in avtorica knjige The Ecstasy of Surrender pravi, “Postanemo zasvojenci z adrenalinom, kar vodi v deloholizem.”

In družba tovrstno odvisnost spodbuja. Ko sem se pred časom pogovarjala s prijateljico, ki dela v veliki korporaciji, je z menoj delila, da si čisto čuden, če nisi že zjutraj naravnan tako, da, ko te vprašajo, kako si, odgovoriš z; Čudovito, Izjemno. Nikoli bolje.

Vedno znova lažemo sebi in ljudem okoli sebe.

Da ne govorim o tem, kako sem se tudi sama znašla v začaranem krogu, kjer sem na vprašanje, kako sem odgovarjala z; Divje. Noro zaposlena. Delovno, saj veš.

V naši notranjosti je zaposlenost, nenehna aktivnost povezana s pomembnostjo. Če sem zaposlena, potem sem pomembna. In sodobni svet nas s svojimi tehnološkimi igračkami, ki nas »buzerirajo« povsod, tudi med kosilom, (kaj še nismo naredile, koliko mailov imamo neodgovorjenih), opominja na to, da enostavno nismo dovolj.

Če bi bila dovolj uspešna, potem bi na maile odgovarjala takoj, ko pridejo. Če bi bila dovolj dobra, potem bi lahko…
Kaj je tvoje kolo za hrčke, na katerega splezaš vsak dan in potiskaš kolo do onemoglosti? Kot je zelo slikovito opisala ena od mojih strank, dokler ne padem zvečer v posteljo in sploh ne vem več zase.

V samem jedru odvisnosti je obotavljanje in nepripravljenost, da pogledamo vase, v svojo notranjost na globlji, bolj osebni ravni. Trpanje vsakega trenutka našega življenja z aktivnostmi, z delovanjem, z zaposlenostjo, opravili in sestanki, ljudem pogosto služi, da se jim ni treba ukvarjati z večjimi temami življenja.

Ali ne vidiš, da sem zaposlena!? In zelo sem zaposlena.

Zanimivo dejstvo je, da je sodobna žensk voljna narediti karkoli je potrebno, da se lahko izogne srečanju s seboj. Neprijetno je, če ima 10 minut časa, da je sama s svojimi mislimi. Enostavno ne zna upočasniti in opazovati sveta, sebe, ljudi. Za mnoge je to tratenje časa in ni produktivno, torej nima vrednosti.

Gledanje sončnega zahoda, opazovanje cveta, da samo si, prisotna v opazovanju naletavanja snežink, vse to v sodobnem svetu nima vrednosti. In zato ženska, ki ni razumno bitje in ki potrebuje več časa, nima vrednosti. “Če plešemo, najhitreje, kar zmoremo, potem nam ni potrebno razmišljati ali se poglobiti v to, s čim v svojem življenju nismo,” pravi Mandel. “Bežimo stran od tega, da smo nesrečne.”

Kaj je rešitev?

Kronični stres je za žensko poguben, kajti ne le, da v tvojem fizičnem telesu povzroča celo vrsto fizičnih težav kot so bolezni srca in ožilja, povečevanje telesne teže, težave z rodili in prsmi, povzroča tudi mentalne težave kot je depresija, nespečnost, pomanjkanje potrpljenja. Pogosti prehladi, prebavne težave, vzkipljivost in zaskrbljenost samo sporočajo, da te stres preplavlja in da tvoje telo tega ne bo več vzdržalo.

Kortizolsko- seratoninski tokokrog, ki je povezan z nagrajevanjem in kaznovanjem ter našo potrebo po tem, da si prizadevamo za nagrado in naredimo vse, da bi se izognile kazni, nas dnevno vodi v situacije, kjer preigravamo svoje otroške ranjenosti, kjer zaradi pomanjkanja energije in utrujenosti iz svoje kleti spustimo na plano tiste demone, ki se jih najbolj bojimo – bes, sram, pohlep, ljubosumje in lenobo.

V vsakem trenutku imamo na izbiro pomanjkanje ali blaginja. Strah ali Ljubezen. Me izbiramo, ali bomo v svoji notranjosti aktivirale tokokroge stresa ali tokokroge radosti.

Prvi korak je brez dvoma povezan z upočasnitvijo. Potrebno je upočasniti in se umiriti, da sploh vidiš, kje se nahajaš. Dokler voziš s polno hitrostjo, ne boš opazila, da si nesrečna. Ko pa ti zmanjka goriva v tvoji notranji posodi, te bo življenje ustavilo na mestu.

Pomembno je, da se znaš sprostiti in poskrbeti zase, da napolniš svojo notranjo posodo z gorivom, beri oksitocinom.

Drugi korak je, da prenehaš dokazovati, da zmoreš vse sama, dokazovati, da si sposobna s svojo produktivnostjo.
Če resnično želiš odložiti svoje breme nepopolnosti, začutiti fizično vitalnost, čustveno povezanost in mentalno jasnost, moraš sprejeti to kje se nahajaš, kajti to je edini način, da lahko izbereš drugače.

Prepoznati moraš kaj je tisto, kar te neguje. Dnevne prakse so ključnega pomena za stik s sabo. In ne govorim o aktivnostih, kjer si v delovanju, kjer deluješ in dokazuješ, da zmoreš.
Negovanje je povezano s prvim korakom, kjer se je potrebno odpreti, da bi v drugem koraku lahko sprejela sebe in v tretjem dopustila, da te življenje neguje.

Četrti korak je v predaji toku življenja, kjer opustiš svojo potrebo po nadzorovanju in kontroli in zaupaš sebi in življenju, da si na pravem mestu ob pravem času in da se ti dogajajo prave stvari, ter hkrati zavestno vodiš igro. Konec koncev si ti tista, ki vodi igro svojega življenja in od tebe je odvisno, kako ljubeče, harmonično, povezano in čudovito je tvoje življenje.

V nedeljo 31.1.2016 bom vodila enodnevno druženje Sijoče prebujena, ki je namenjeno polnjenju tvoje notranje posode z oksitocinom, hormonom povezanosti in druženja, ki je za ženske ključnega pomena, saj nevtralizira stres. Raziskave so pokazale, da oksitocin znižuje nivo kortizola in adrenalina v krvi in ti omogoči, da začutiš stik, povezanost s seboj.

Stik s seboj in poveznost z drugimi je tisto po čemer ženske vedno znova hrepenimo.

Več informacij o tem, kako se mi lahko pridružiš, najdeš na povezavi tukaj.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki čutijo pomanjkanje samozavesti, da bi resnično zaživele kot Ženska, za katero so se rodile, da postanejo, Ženskam asistira, da vzljubijo sebe, začutijo zaupanja vase kot žensko ter zaživijo svoj polni potencial. Pokaže jim, kako zasijati kot Ženska. Več najdeš na www.divine.si

Ona

Preden sem spoznala Njo, sem vstopala v prostor z dvomom vase, ali bom zmogla in strahom, da ne vem kako bom stvari naredila. Ogromno sem delala in bila nenehno v pogonu. Strah me je bilo moje vizije in tudi, če sem si za hipec dovolila, da sem jo uzrla, sem se hitro pregovorila ven iz tega, kar sem prepoznala. Igrala sem se majhno, sivo miško, nisem želela biti vidna ali se izpostaviti, kar bi se zgodilo, če bi resnično stopila v svojo polno moč Ženske Duše. Pojma nisem imela, kaj so moji darovi in kaj vse lahko delim s svetom. Nisem poznala svoje resnične vrednosti, imela sem težavo s tem, da sem vedno iskala svojo vrednost v primerjavi z vrednostjo zunaj sebe. Primerjala sem se z drugimi ženskami in se prilagajala zunanjim okoliščinam.

Potem se je razkrila Ona…

Ko je stopila v ospredje, sem začutila ravnovesje v sebi. Vodila me je v razkrivanje in utelešanje mojega življenjskega namena.

Si se kdaj spraševala zakaj si tukaj? Kaj pravzaprav sploh počneš na tem planetu? Kaj je tvoj življenjski namen?

Ona je tvoje notranje vedenje, je umirjenost, zavedanje, je tihi notranji glas, ki pozna tvoj namen, ki ve, kdo si. Ona je tista, ki pozna tvoj življenjski namen. Pogosto se ji upiramo, skušamo jo doseči, jo ujeti, delati stvari, ki bi nas približale temu aspektu nas samih. Iščemo nekoga, ki bi nam povedal kaj je moj življenjski namen, meditiramo, delamo jogo, poskušamo najti to kar je v nas zunaj sebe.

Ona je tisti del tebe, ki je v toku in v stiku z namero. Ona je tvoj duhovni del tebe, tvoj notranji aspekt. Ona ni obveza, ni povezana z ustrahovanjem, ne moreš je najti zunaj sebe. Ona je tisti del, v katerem si takrat, ko si umirjena, ko si milost, ko poznaš svoje darilo in ga deliš z drugimi. Ona je osnova tvoje Blaginje. Dokler jo zanikaš in poskušaš skozi delovanje priti do nje, se ti izmika in vse kar si ustvarjaš je stres, trpljenje, mučenje in verjemi, vse to poznam zelo od blizu.

Ona je tisti miren del tebe, jevedenje, je tisti del za katerega ženske mislimo, da ga moramo najti in da moramo delati na sebi, da jo dosežemo. Upiramo se ji, ker se že tako dolgo mučimo okoli nje.

Tvoja Bit je povezana z Njo. Ko si Ona, samo si. Si to kar si. Nič ti ni treba delati, samo si. Pogosto jo vzamemo za samo-po-sebi umevno, ker nas podpira, ker samo je. Ona se izraža skozi tebe.

Če se počutiš prazno, če čutiš preobremenjenost svojega neskončnega seznama, kaos, če čutiš nemir, ne moreš spati in se umiriti, potem je to tisti del s katerim nisi povezana v sebi. In če nisi povezana s tem delom v tebi, se v svojem življenju trudiš, delaš stvari na silo, uporabljaš svoj moški aspekt, da bi dosegla to, kar si si zastavila. Vedno znova vstopaš v projekte in jih zapuščaš vsakič znova še bolj zmedena, še bolj nezadovoljna, še bolj prazna.

V tebi je vedenje, da si sposobna, da si vredna, da si močna, da si zaslužiš vse, kar si srčno želiš. In vendar vedno znova dopuščamo strahu, da zamegli stik s tem delom v naši notranjsoti. Dvomimo vanjo, strah nas je, da smo “nore”, da si domišljamo vse tisto, kar nam ta tihi glasek sporoča.

Kaj če bi si končno dovolila, da izkusiš polnost resnice?

Kaj če bi si dala dovoljenje, da slediš svoji intuiciji? Kaj če bi ti razkrila, kako lahko načrtuješ svoje leto na ženski način skozi ta del sebe? Kaj če bi si dopustila, da stopiš v svoj avtentični jaz, v ta del sebe, ki ne potrebuje odobravanja drugih? Kaj če bi si končno dopustila, da končno si to kar si… TI?

Ona je osnova milosti, lahkotnosti, radosti. Ona je tista, ki mi je razkrila, da lahko vsaka ženska pomaga spreminjati svet, ko postane najsrečnejša ženska na svetu. Ona je tista, ki se bo razkrila skozi rituale, skozi navdihe, skozi intuicijo ta vikend, ko vstopamo v najmočnejši portal celotnega leta. Kajti na zimski solsticij se hkrati sonce in luna podajata z roko v roki v novo leto in Ona je tukaj, da te podpre v tem premiku.

Kateri so trije ključi, ki ti dajo jasno vedeti, da si v stiku z Njo in da postajaš to, za kar si tukaj, da postaneš?

1) Tvoji odzivi: Namesto reagiranja, namesto, da skočiš vsakič, ko ti kdo pritisne na gumb, ki je boleč, postajaš bolj umirjena, bolj v stiku s sabo in s svetom. Stvari, ki so te včasih razburile, te ne ganejo več. Na iste situacije, na katere si včasih odreagirala, se odzoveš umirjeno, z več zavedanja.

2) Priložnosti na vidiku: Prepoznavaš priložnosti za rast, kjer si prej videla ovire. Stvari o katerih si samo sanjala, postajajo del tvoje realnosti. Razkrivajo se načini, kako ustvariti svoje srčne želje.

3) Zamenjava kroga ljudi: Morda opažaš, da se krog ljudi s katerimi se družiš spreminja. Ko spremeniš svojo frekvenco, se nanjo uglasijo čisto drugi ljudje. Morda ti stari odnosi ne služijo več. Morda opažaš, da si obkrožena z ljudmi, ki so odprti, pozitivno naravnani in prepoznavajo Blaginjo v svojem življenju.

Moje učenje preteklih let temelji na Njej, kajti ko samo SI to kar SI, si lahko dopustiš, da uživaš svoje življenje in vse kar je potrebno narediti, se razkriva popolnoma naravno. To je tok Kreacije.  Ko si kar si, uživaš v življenju in izkušaš Blaginjo. Te zanima več? Vabljena na spletno stran www.divine.si

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Izzivi neodvisne, samostojne, ponosne ženske

Ne bom delila celega članka, ker sem se komaj prekopala skozenj, mi je pa v oči bodel en del, ki ga prepoznavam tudi sama in sočustvujem z moškimi.

“Danes moški pač nismo več Martini Krpani z Vrha in ne prekladamo naokoli svojih kobilic! A krivde za naš (moški) padec ne pripisujem samo raz-krpaniziranim moškim marveč tudi feminističnemu gibanju, ki še dolgo potem, ko so pravice med spoloma bile izravnane, vihrajo naokoli s svojimi mesaricami. Iz feminističnih prizadevanj se je scimila ženska, ki pripada vrsti postmodernih psihotikov, ki se počuti užaljena že, če jo partner vljudno vpraša, če bi mu lahko pripravila zajtrk. Ker je priprava jedi značilna ženska vloga v patriarhalni družbi, je za to žensko tako vprašanje s strani njenega partnerja nesprejemljivo, kot vsako drugo vprašanje, ki namiguje na vlogo rodilje in kuharice, ki moža po službi doma pričaka nadišavljena in voljna za uresničitev vseh njegovih želja.” Alen Alexander Klarić, Svetilniik

Izziv? Pogosto srečam v trgovini pare, kjer ženska reče moškemu:”Vzemi riž!” in moški vzame riž, upa, da je prave znamke, ker njemu detajli in blagovne znamke pač niso pomembni. In ko da v voziček napačnega, prav vidiš žensko, kako se njen obraz razjasni, kajti dobila je priložnost, da ves svoj gnev in nezadovoljstvo zlije nanj, ker je vzel “napačen riž”. “NE tega v vrečki,” je osorna ” saj veš, vedno ga vzameva v škatli.” Ponosno zamenja riž, moški pa ves poklapan verjetno razmišlja, zakaj za vraga je spet pristal na to neumno idejo, da gre z njo v trgovino. In mene boli srce, ko gledam podobne situacije v vrsti za blagajno in drugje.

Ženske preprosto ne razumemo, da smo me tiste, ki smo bitja detajlov. Moškim detajli niso pomembni. Ne verjamete? Vprašajte svojega moškega kakšna je lila barva. Moj dragi pravi, da to ni barva. Da ne govorimo o sivkini ali mango barvi in o stresu, če svojega moškega pošlješ v Obi samega po barvo za steno. Sploh ni dvoma s kakšno bo prišel domov … belo. Ker je to edina merodajna barva za stene.
Je res ali je res?

Ampak resno, moški se trudijo, res se. Vsaj tisti s katerimi jaz prihajam v stik. Žal je tako, da so pogosto neprepoznani in da ženske ne vidimo, da delajo stvari za nas, zato da bi bile srečne. Ženske smo prevzele mit, za katerega ne vem od kje se je vzel, da je moški tisti, ki je odgovoren za našo srečo in nas bo osrečil.

Ampak ženske ne more osrečiti nihče zunaj nje. Šele, ko je ženska zadovoljna s seboj, jo lahko moški osreči še bolj.

In ob vsej tej zmedi v areni partnerstva sem se odločila, da seminar, ki sem ga vodila pred leti o intimnem partnerstvu ponovim. Kajti vidim, da ženske še vedno gledamo na moške, kot da so “poraščene” ženske, kar v praksi pomeni, da me zajebava v glavo, ker on točno ve, kaj jaz hočem, pa tega ne naredi.

Drage Dame, ni res.
Moški ne znajo brati drobnega tiska. Res ne!
Podnapisi so za ženske, moški jih ne berejo. Moški ne razberejo tistih odtenkov v glasu, ki jih ženske znamo prepoznati. Moškim dol visi za detajle (ok posplošujem, vsaj večini). In če mu ve ne poveste, kaj bi rade, on tega ne ve.
Od kje naj ve, kaj bi rade, če mu ve tega ne poveste? Saj vem, to je posledica naše “udomačenosti”, ker so nam odnosi tako zelo pomembni, smo se vedno pripravljene prilagoditi in mislimo, da moškemu ustrežemo, če mu rečemo “Lubi, kar ti izberi”.
Ženske znamo razbrati intuitivno, moški pa ne. In potem ugibajo in poskušajo na podlagi preteklih izkušenj ugotoviti, kako nas zadovoljiti in pogosto udarijo mimo. In potem smo me nezadovoljne, ker ni uganil, kaj bi me rade.

Skratka čas je, da prepoznamo, da smo si resnično zelo različni in dojamemo kako komunicirati s svojim moškim.

In vse se začne v notranjosti, kajti to kar se dogaja v ženski, o kateri govorim zgoraj, ki išče razloge, da je pasja do svojega moškega, je, da v resnici napada samo sebe. V resnici zaničuje svojega notranjega moškega. In ves gnev, ki ga taka podivjana ženska zliva na moškega zunaj sebe je v resnici gnev, ki ga zlije na svoj moški del v sebi in s tem samo še dodatno rani svoj moški del, v sebi. Skratka vedno znova ranimo same sebe.

Moj dril in učenje zadnjih petih let se je začelo s prijaznostjo, z nasmehom in hvaležnostjo.
S “Hvala” za vse, kar je moj moški naredil zame, z opažanjem tega, da je moj mož peljal avto na servis, mi prinesel vrečke iz avta, s poljubi in “nagradami” za njegov čas in pozornost. In da se razumemo, ko sem začela z “eksperimentom” sem bila zategla, upirala sem se v sebi, se borila s svojim egom in počutila sem se … uh, grozno.

In zato popolnoma razumem ženske, ki zase pravijo, da so močne, neodvisne in samostojne in so na to ponosne, kako se odzovajo, ko jim to predlagam na svojih seminarjih. Sprva so zgrožene, kot sem bila tudi sama, potem se mukoma dnevno pripravijo do tega, da to dajo v prakso, po mesecu, dveh, treh, ko pa vidijo rezultate, so presrečne.

Hvaležnost resnično dela čudeže in ko razumemo naravo moškega, ki na stvari v svojem življenju gleda kot na projekte, razumemo tudi njegovo potrebo po nagradi, ki vedno sledi zaključenemu projektu. In, ko moške razumemo, kaj resnično potrebujejo in jim to damo, ustvarimo kralje, ki potem z veseljem poskrbijo za nas. In vendar mora ženska najprej postati kraljica, da bi imela kralja. Žal kralja ne moreš dobiti, če nisi to, kar si želiš, v ženski verziji, kraljica.

Vse ženske potujemo skozi štiri stopnje v svoji notranjosti in to kar sem dojela nedavno je, da če ne opravimo notranje iniciacije prehoda, se pogosto ločimo. Ločimo se v sebi in temu sledi pogosto tudi ločitev v partnerstvu. Več na to temo še napišem v prihodnje.

Pa vendar, ni vedno vse samo na ženski, kajti ženske rade prevzamemo krivdo nase. Dejstvo je, da ima vsaka ženska v sebi Boginjo. Boginjo, ki je neustavljivo privlačna in za moške hudo strašljiva. Boginja od njega zahteva rast, da jo lahko objame in sprejme v sebi.

Kajti tako, kot mora ženska sprejeti in se pomiriti s svojim Animusom v sebi, se mora moški na drugi strani pomiriti s svojo Animo, s svojim ženskim delom. In ženske smo moškim ogledala za ta njihov delček. In ko to enkrat veš, pa ne le veš, utelesiš in čutiš, imaš sočutje do svojega moškega, kajti s tem ko se razcvetaš in rasteš ti, ga siliš, da mora on na svoji strani temu slediti.

In ne glede na to, kako te moški ljubi to ni udobno in zato nas v prvem poskusu poskušajo pregovoriti ven iz tega. Na drugi strani pa je vedno ta strah v nas samih, kar pomeni, da se po vsej verjetnosti v sebi bojiš in to projiciraš ven iz sebe. Vsekakor odgovori niso enostavni. Kot sem danes že nekje zapisala, nihče ni rekel, da je preprosto in vendar je soočenje s samim seboj ključno za harmonijo v svetu zunaj tebe.

In naj zaključim z zavedanjem in vprašanjem … Kako biti svetilka, ki moškemu osmisli in polepša dan?
S tem, da si točno to, kar si, brez potrebe, da bi morala početi karkoli, kar nisi.

Bodi sijajno!
Taja Albolena

Povezovanje je za žensko ključno

Ena največjih ranjenosti v psihi ženske je nedvomno izoliranost. Po mojih osebnih opažanjih se ženske najbolj bojimo ravno ločenosti, kajti ločenost zareže v naše srce in telo.

Povezanost je ena tistih vrlin, ki jih ženska nosi v svojih celicah. Nekaj najbolj naravnega nam je, da smo v medsebojnih odnosih, kajti odnosi so tisti, ki nas hranijo in negujejo. In vendar se v kulturi, kjer cenimo individualizem, zadržujemo in se ne povezujemo, pogosto zaradi ranjenosti, ki so se v našem ženskem svetu zgodile skozi ženske, ki so na moški način tekmovale z nami in nas izolirale od skupnosti. Moja velika ranjenost iz otroštva sega v osnovno šolo, ko sem vedno znova izkušala zavrnjenost in izoliranost s strani sošolcev, brez meni znanega razloga. Dolga leta sem poskušala razumeti, kaj je narobe z menoj, da me vedno znova zavračajo in čutila sem se ne dovolj dobra, da bi lahko bila v njihovi družbi. V sodobnem svetu je tovrstno izključevanje preraslo v epidemijo. In vsakič, ko berem na spletu o tem, da mlada dekleta strežejo po svojem življenju zaradi izoliranosti s strani sovrstnikov, me zvije.

V svoji osebni izkušnji sem dojela, da je hrepenenje, ki je bilo dolgo časa skrito v mojem srcu pravzaprav hrepenenje po povezanosti, po sodelovanju in soustvarjanju v ženskih krogih. To zavedanje, da si slišan, da te nekdo vidi in še bolj pomembno, da te čuti, da čuti s teboj je bilo za moje ranjeno srce globoko zdravilno. Tovrstna potrditev, da obstajamo, da nekdo čuti s teboj je tisto, kar nas potegne ven iz čustvene izolacije in ločenosti. In da si dopustimo, da nas nekdo začuti, ne glede da globoko hrepenimo po tem od nas zahteva, da se odpremo, sprejmemo, da si dopustimo, da smo ranljive in se povežemo.

Ženske se povezujemo. Ženske ustvarjamo skupnosti, pa naj bo ta skupnost partnerstvo, družina ali širša skupnost. In obstajajo trdna znanstvena dognanja, da je povezanost nekaj, kar je dobesedno vkodirano v DNK ženske, in se vidi v razlikah med moškimi in ženskimi možgani. Dejstvo je, da je prav povezanost eno največjih daril, ki jih ženske prinašamo s seboj na ta planet. Ženske hrepenimo po skupnostih in če si dopustimo, se v našem življenju ti krogi v katerih smo povezane vedno bolj širijo in s tem svojo negovanje in skrbnost delimo z vedno več ljudmi in s svetom.

In skupnost je stvar zavesti. V svojem vsakodnevnem življenju se svojih povezav z drugimi ali zavedamo ali pa se jih ne. In z nivojem zavedanja se spreminjajo odnosi v našem življenju. Zavedanje je pravzaprav osnova odnosov, kajti brez zavedanja ne veš in ne vidiš. In to, česar ne vidiš, v tvojem življenju enostavno ne obstaja. Brez, da se zavedamo drugih ljudi, ki nas obkrožajo, ne moremo čutiti negovanja, imeti razumevanja ali odgovornosti do njih.

In vse skupaj nas vedno znova vrača v naše otroštvo, kajti zametki vseh naših kasnejših odnosov se oblikujejo v našem otroštvu. Da bi lahko negovale in skrbele za druge, moramo ženske preseči svojo princesko, tisti del naše notranjosti, ki si želi, da bi končno nekdo poskrbel zate in ti dal to, po čemer najbolj hrepeniš, ljubezen in pozornost. Ljubezen je tista, ki jo v osnovi prejmemo od svoje mame in mati nas nauči kako ljubiti sebe in negovati sebe, ali pa nas ne nauči. In oče je tisti, ki nam namenja pozornost, ki nas sliši in potrdi naš obstoj. Če tega v otroštvu nisi imel to nezavedno iščeš v odnosih v svojem življenju.

Ključna stvar, ki jo je potrebno v svojem življenju ozavestiti in sprejeti, je dejstvo da vsi svoje življenje na zemlji začenjamo kot odvisni od nekoga in se nato vedno bolj osamosvajamo. In svoboda ne pomeni le, da živiš na drugem koncu sveta, pomeni tudi osvobojenost na energijski, čustveni in mentalni ravni, česar pogosto ne ozavestimo in tako svoje starše vedno nosimo s seboj, kamorkoli gremo in s tem tudi vse svoje ranjenosti, ki so nam jih pomagali oblikovati. V to življenje vstopamo kot nedolžna bitja, nekateri pravijo, da smo na začetku nepopisan list papirja, kar drži le delno, kajti svoj življenjski dogovor smo napisali z nevidnim črnilom, ki z leti postaja vedno bolj očiten in berljiv. V otroštvu potujemo skozi fazo udomačevanja, ki nas vodi stran od te naše nedolžnosti, ki vedno ostaja v nas, le da jo prekrijemo s plastmi prepričanj in konceptov, ki nas v življenju vodijo do točke, ko smo tako daleč stran od svoje duše, svoje izvorne esencce v sebi, svoje nedolžnsoti, da začutimo njen notranji klic. In v veliki arkani tarota, ki ponazarja naše popotovanje skozi življenje, je soočenjem s svojimi notranjimi demoni in razpad, ki ga ponazarja karta stolpa tisto, kar nas spravi na kolena in zaokroži naše popotovanje nazaj k svoji nedolžnosti duše, le da na koncu do nje pridemo skozi arhetip Modreca. Popotovanje začenjamo kot nedolžen otrok in ga zaključujemo kot modrec. Dejstvo pa je, da za to popotovanje ni treba čakati do svoje smrti, kadarkoli lahko stopiš v svojega notranjega modreca ali modro žensko in dobesedno postaneš starš svojemu notranjemu otroku. Eno najdaljših popotovanj v življenju ženske je popotovanje od princeske v kraljico.

Skupnost se oblikuje, ko se zavedaš dejstva, da imaš v sebi Darilo, ki čaka, da ga ozavestiš in z njim prispevaš k družbi in svetu. Ko se zavedaš, da nisi tukaj, da bi kdorkoli drug poskrbel zate, da je to tvoja odgovornost. Ko sprejmeš odgovornost zase in za svoje notranje procese in nehaš svoje nerešene stvari projicirati na druge. Ko se zavedaš dejstva, da s tem, ko podpreš druge, podpreš sebe. Kajti vsi ljudje zunaj tebe ti samo kažejo različne dele tebe. Skupnost potrebuje ljubezen, pripradnost, zaupanje, moč prispevanja in sprejemanja. In kraljica ve, kaj pomeni skrbeti za kraljestvo, negovati kraljestvo.

Ženske potrebujemo prostor v katerem negujemo sebe in skupnost nam ta prostor daje. In negovanje sebe pomeni, da poznaš sebe, svoje močne in šibke plati, da zmoreš prositi za pomoč ko jo potrebuješ, brez pričakovanj in brez upravičenosti – miselnosti, da ti pripada. Ničesar ne moreš zahtevati zunaj tebe, česar v tebi ni. In vse se začne pri zavedanju kdo si in zakaj si tukaj.

Ženska moč se razvija v naši sposobnosti, da se povezujemo z drugimi ženskami, da delimo, sodelujemo, soustvarjamo in podpiramo druga drugo, da vsaka deli to, kar je prišla na Zemljo, da deli in da postane najveličastnejša verzija same sebe.

Ženske čas je za povezovanje!

Taja Albolena

 

Vse se začne z Žensko

Začne se s Tabo. Ja, s Tabo. Ti si tista, ki lahko spremeni svet. Točno TI! Ti lahko odpraviš nasilje v svetu. Kako? Tako da ga odpraviš v sebi, do sebe. Ženske lahko preprečimo nasilje nad mladimi dekleti. Kako? Tako da stopimo v svojo ženstvenost in smo ženske, ter to delimo s svojimi moškimi.

Gre za vzgojo naslednje generacije in če me ne zmoremo objeti te vitalne, žive, energične ženske v sebi, ženske, ki zahteva spremembo, ženske, ki želi ljubezen in mir za svet, če jo zanikamo, zatremo in jo uničimo v sebi, ter to izbiro ponavljamo vsakodnevno, potem se to nekje odslikava v svetu. Ker odrasle ženske imamo izbiro in se lahko usmerjamo v življenju, kar pomeni, da se izogibamo soočenju s tem, kar nas boli, se ta slika nasilja nad svojo notranjo najstnico, ki jo milijone žensk vsakodnevno izvaja v sebi odslikava v svetu kot nasilje nad deklicami in najstnicami, ki še niso usvojile tega, kako se zaščititi, kako skozi moško energijo udariti nazaj kot to zmoremo me.

Če bi lahko spremenila eno stvar na svetu, če bi imela vsa sredstva in moč v svojih rokah, kaj bi to bilo? Moja največja bolečina je spolna zloraba deklic, otrok. Kajti otrok se ne odloča zavestno, da se poda po tej poti. Če bi lahko spremenila eno stvar na svetu, bi izbrisala nasilje nad dekleti, spolno zlorabo deklic in otrok. To je del moje misije, ki je nisem sprejela zlahka, ker je bolečina tako velika, tako preplavljujoča. Vedno znova sem se spraševala, kako lahko ena oseba spremeni svet, to je nemogoče. Vendar sem vedno znova dobila potrditev, da je to edini način.

Moje delo, moj navdih za DivineFemme ™ je prišel iz dejstva, da če me, odrasle ženske ne prepoznavamo svoje vrednosti kot Ženske, če me ne cenimo sebe, tega tudi ne moremo predati naslednji generaciji. Spoznala sem, da prostitucijo otrok ne moremo rešiti s pregonom tistih, ki zlorabljajo, kajti vedno gre za vibracijsko ujemanje. Edini način, da spremenimo stvari je, da spremenimo to vibracijsko ujemanje v otrocih in to lahko naredimo le tako, da se ženske osveščamo in se začnemo zavedati, da je neresnica, da smo nemočne, šibke, da ni moč ničesar spremeniti, kar še vedno verjame veliko število žensk.

Dojela sem, da ženske ravno s to paradigmo žrtve, nemočne, šibke ženske ustvarjamo situacije, v katerih nam zunanje energije ustvarijo okoliščine, v katerih se nam potrjujejo naša prepričanja, da smo nemočne in šibke. In pogosto je to skozi agresijo, tiranstvo in nasilje na spolnem področju, ker je tukaj s strani žensk največji upor in največja bolečina.

In danes se dvigujejo ženske po vsem svetu. Danes je klic, da se dvigne milijon žensk v duhu ženstvenosti, naše ženske moči, ki jo nosimo v sebi. In to s plesom. Z najbolj ženstveno obliko duhovne prakse. Zapleši s svetom … Pridruži se mi danes in objemi v sebi to svojo Žensko. Objemi svojo ženstvenost in se sooči z vsemi ovirami, bolečinami, izdajami, zlorabami, z vsem sranjem, ki so ti ga predale prejšnje generacije, da ga ti preobraziš v sebi. Ker to zmoreš. Ker si Ženska. Bodi Ženska in objemi celo sebe, vse dele sebe. Bodi ljubezen.

Kajti ženska je ljubezen, ženska je življenje, ženska je svetlobe. Vse to si Ti, kot Ženska. In danes je idealen dan za to, da se spomniš, da je najprej potrebna ljubezen do sebe. Do vseh delov sebe, tudi do tistih zatrtih, neljubljenih delov, ki jih skrivaš v sebi. Danes je dan ljubezni in ker si ljubezen, je danes tvoj dan. Dan za negovanje, dan, ki naj te spomni kdo si.

Biti ženska je privilegij. Biti ženska je svetost.

Čas je, da si Ženska, z velikim Ž.

Bodi Ženska.

Taja Albolena

Ženska Duša

Starodavne kulture so pripisovale 4 lastnosti ženstveni esence – biti ženka. Te so: življenje, energija, ljubezen in modrost. Ženska je toplota, energija in ljubezen, ki jo mati da otroku, in je ne more nadomestiti nihče drug. Ženska je življenje, je ljubezen, je svetloba in je modrost. To so ženske značilnosti, in če jih spoznamo in sprejmemo v sebi, izžarevamo neverjetno moč. In to moč imamo v rokah zgolj zato, ker smo Ženske. S tem spoznanjem lahko gradimo boljši jutri.

Danes se v glavnem izpostavljajo ženske slabosti, šibkost, nemoč, njena čustvenost, kot nekaj negativnega in vendar je žensko ranljivost in nežnost potrebno prepoznati kot priložnost za rast in razvoj in ne oviro, kot jih radi interpretiramo.

Materija se začenja zavedati in kar želi storiti je, da sprosti svetlobo iz svoje trdnosti. Latinska beseda za materijo pomeni tudi telo in mati, ženstveno esenco. Gre za zavestno prepoznavanje energije, modrosti, Sofije, v materiji.  Ženstvena esenca omogoča pretok, moška pa usmerjenost, doseganje ciljev.

Danes smo soočeni z izgubo ženstvenosti, ker ne prepoznavamo pomena srca. Ne prepoznavamo avtentičnosti, tega, da vsak posameznik pusti osebni pečat v svetu v katerem živimo. O duši se sploh ne pogovarjamo in ženska duša je za veliko večino izgubljena. In vendar je ženska duša kot vrtnica, ki se listič za lističem odpira moški zavesti. Če duši damo čas in ljubezen, se odpre. Vendar v sodobnem svetu primanjkuje obojega. Ljudje nimajo časa. In nimajo ljubezni, ker jo pričakujejo od zunaj. Čakajo na nekoga, ki jim bo dal to kar si želijo imeti.

Največja preizkušnja in bolečina mnogih je v tem, da jim nihče ne more dati tega, kar si želijo. Trpljenje mnogih, njihova lakota je lakota po ljubezni, po bližini, po tem, da bi nekdo potrdil njihov obstoj. Mnogi trpijo, ker jih nihče ni videl, ker jih nihče ni poslušal, ker se počutijo neljubljene in se ob tem ločujejo od drugih. Če ženska duša ni prisotna v odraščanju otroka, potem ni topline, ni nežnosti, ni bližine in dušnega stika in ob tem se ustvari velika podhranjenost, ki smo ji priča v sodobni družbi.

Ženstvena esenca je tista, ki začuti stik, ki čuti povezanost. O ženski esenci ne moreš govoriti, lahko jo samo izkusiš. Ženstvenost je zelo telesno naravnana, zelo čutna, polna življenjske sile, ter užitka. Je prisotnost, je povezanost. Ženstvena esenca ni povezana s spolom, gre za energijo. V stari kitajski tradiciji so jo poimenovali jin, v indijski tradiciji je Shakti in v hebrejski tradiciji Shekinah. Če je moška esenca jang ali Shiva, aktivna sila ognja in zraka, sila delovanja, usmerjenosti, je ženstvena esenca sprejemljiva sila vode in zemlje, je pretok. Ženska esenca je ljubeča, srčna stran, dušna stran. Ta srčnost, ta dušni stik je manjkajoči delček sodobne družbe. V medsebojnih odnosih je to energija, ki vzpostavi bližino, povezanost. Bližina je duša, ki je v ljubezni.

V sodobni družbi smo vsi v nenehnem premikanju, vedno se mudi, zmanjkuje časa in zato ni časa, da bi sedli k skupnem obedu, ki ga je nekdo ljubeče pripravljal ure, kjer čutiš ljubečo bližino. Če odrasli nikoli niso čutili tega dušnega stika, te bližine, kako naj to predajo svojim otrokom?

V bližini, v objemu te povezanosti začutiš, da si nekdo, da tvoj obstoj zadošča. Ta toplina, ta stik je tisto, kar večina ljudi pogreša. Ko čutiš do nekoga to povezanost, osebi potrdiš, da si vesel, da jo vidiš, brez potrebe, da bi ugajal. Sama rada rečem, da smo udomačeni v držo, kjer hočemo ugajati, kjer moramo biti »kul« in si pogosto nadenemo svoje maske, da bi bili sprejeti, da bi ustregli. In ob tem zanikamo svoj avtentični jaz, svojo žensko dušo v sebi. Večina ljudi danes pride k terapevtu, ker išče nekoga, ki bi ga videl, ki bi ga slišal. Ljudje so celo svoje življenje preživeli v poskusu, da bi ugajali in ustregli drugim in nikoli niso našli svoje vrednosti. Nikoli si niso drznili živeti svojih vrednot. In zdaj so odrasli in poskušajo stati pokončni in hoditi pokončni.

Če si nikoli nismo vzeli časa, da bi prisluhnili duši, njenim vrednotam, če ji nismo dovolili, da bi se dotaknila božanske ženstvenosti, ki nas pozna še od preden smo se rodili, potem se v nas naseli obup. In ko ljudje izgubijo upanje to spodkopava celotno družbo. Ljudje se obrnejo k odvisnostim, da bi ohranili otopelost in životarijo. Ne zmorejo se soočiti z agonijo življenja in raje otopijo, gredo v odvisnosti. In tako velika mati postane hrana. Ker je luknja pomanjkanja tako velika vase spravijo ogromne količine hrane. Vendar telesa ne moreš nasititi z duhovnim hrepenenjem – duhovnim hrepenenjem, ki je del odvisnosti. Ne moreš ga zadovoljiti, zasititi s čimerkoli fizičnim. Duhovno potrebuje duhovno hrano. In tako alkoholiki poskušajo duha najti v steklenici viskija. In velika mati po kateri vsi hrepenimo, postane hrana. Sladkoba, negovanje. Karkoli, kar bi v telo prineslo ljubezen. In vse je konkretno, trdno, snov. Poglejte na družbo s stališča te trdnosti. Planet smo prekrili s cementom. In upamo, da bomo preživeli s to konkretizacijo, to trdoto. Bolezni, ki jih ljudje imajo so pogosto povezane z oblikovanjem školjke, oklepa kamor se lahko skrijejo in večina sodobnih kožnih bolezni kaže na tovrstni oklep.

Družba hrepeni po povezanosti, po toplini, po stiku, po dotiku. Tovrstno bližino velike matere obupno potrebujemo. In ko sem spoznala, da je narava ženstvenosti usmerjena navznoter, v mehkobo in nežnost, sem se odločila, da želim to žensko moč deliti z ženskami Slovenije in sveta. Želim, da se prebudimo in začnemo v polnosti uporabljati svoj polni potencial. Vsaka ženska je božanska, samo spomniti se mora tega in preseči ovire, ki jih ima v sebi, svojo udomačenost, stvari v katere verjame, da so resnica. In vendar je edina resnica, da je vsaka ženska božanska in vsaka lahko ustvari spremembo v tem svetu. In vsaka od nas to zmore. Vsak dan vplivamo na svet in le naša izbira je kako.

Ženska duša je nevidna, je sprejemljiva, intuitivna, je utelešenost, je bližina, je skrb, je povezanost, je v vas. Pomembno je, da jo prepoznate, ji daste mesto, da se izrazi iz vas v svet. Čas je, da prepoznamo, da so težave, ki so del našega življenja kot prah v našem srcu, ki srcu preprečuje, da v polnosti zasije. Čas je, da v polnosti zasijete. Kako? Zaživite svoje srčne želje. Dopustite, da se izrazi vaša ženska duša.

Pridružite se mi na srečanjih DivineFeminine, ki prebujajo in nam pomagajo utelesiti svojo ženstveno esenco. Res je čas. Kajti izzive s katerimi se soočamo, lahko presežemo in smo to kar smo. Čas je, da smo kar smo.

Namarie

Taja Albolena

DivineWoman Blueprint™ coach

www.divine.si

Objavljeno na portalu Svetloba.si

7 načinov kako postati Najsrečnejša Ženska na svetu

Večina ljudi definira uspeh kot občutek sreče in izpolnjenosti v vsakem trenutku. Paradigma Postani najsrečnejša ženska na svetu temelji na zavedanju, da je izpolnjenost tisto, kar ženske vedno znova iščemo v svojih življenjih in k čemur stremimo. Vendar je to iskanje pogosto usmerjeno v svet zunaj nas. Iščemo partnerje, zidamo hiše, kupujemo avtomobile, želimo mnoge druge stvari, pa pridne otroke in četudi pridemo do vsega tega vedno znova razočarano ugotavljamo, da nas vse to ne izpolnjuje. Ko sem raziskovala čemu, sem ugotovila, da nas izpolnjuje to kar smo in ne to kar imamo ali delamo. Ugotovila sem tudi, da je sreča pogosto povezana s tem kaj bi morali imeti, kaj nas osrečuje, z delovanjem v zunanjem svetu in zato sem se pri tem, da postanemo najsrečnejše ženske na svetu raje osredotočila na radost in izpolnjenost, ki nam omogočita, da občutimo to srečo. Če želimo izkušati to izpolnjenost v svojem življenju, moramo to izpolnjenost v svojem življenju čutiti, se uglasiti s to vibracijo in  jo izžarevati iz sebe v svet.

Skozi prakso sem spoznala 7 načinov, kako začutiti izpolnjenost, ceniti in biti hvaležni za vse kar imamo.

  1. Praznujte svojo Unikatnost. Čeprav se nam pogosto zdi čudovito, da izstopamo in sploh v mladosti stremimo k individualizaciji, to v nas pogosto pušča občutek praznine in ločenosti. Želja, da bi postali nekaj posebnega in od drugih ločena posameznica nas pusti zunaj sinhronosti z želenim. Pomembno je prepoznati razliko med našo osebnostjo, ki išče načine da bi ustrezala in postala čim boljša kopija originala in našo dušo, ki želi, da postanemo original. Praznuj svojo unikatnost, edinstvenost in si dopusti, da jo živiš. Pogumno stopi v svoje edinstvene čevlje in bodi original namesto kopija.
  2. Organizirajte svoje življenje okoli Radosti. Naj radost postane ključna vrednota v vašem življenju okoli katere se vsakodnevno organizirajte. Dejstvo je, da svoje življenje kreiramo iz sebe navzven in zato je pomembno, da najdemo stvari, ki nas osrečujejo, ki v nas povečujejo občutek radosti in jih vsakodnevno delamo. Vsako svojo izbiro in akcijo, ki jo naredite poglejte skozi lečo radosti, vas to radosti in povečuje občutek izpolnjenosti v vašem življenju ali vas prav nasprotno izčrpava in onesrečuje? Poglejte kaj je tisto, kar prispeva k povečanemu občutku radosti v vašem življenju in kaj ne in v skladu s tem izbirajte.
  3. Bodite zvesti sam sebi. Pogum, da si to kar si je pogosto potreben v družbi v kateri vsi poskušajo ugajati drug drugemu. Pogosto izdamo sami sebe takrat, ko bi se morali podpreti in si dati prav, ker ne želimo biti odrinjeni, zapuščeni ali ranjeni. Vendar pogosto ravno takrat, ko nismo zvesti sami sebi najbolj ranimo svojo dušo. Bodi kar si! Dovoli si, da živiš to, kar ti čutiš, da te osrečuje in sledi tistim vrednotam, ki te najbolj izpolnjujejo v tebi.
  4. Omejitve so samo v vaši glavi. Dejstvo, ki ga pogosto pozabljamo je, da smo mi tisti, ki Kreiramo svoja življenja in da si le mi sami postavljamo omejitve, ko sodimo kaj je mogoče ali nemogoče v naših življenjih. Odprtost je eden ključnih aspektov našega življenja, da smo odprti za vse možnosti. Za blagoslove se zapremo vedno takrat, ko mislimo, da si ne zaslužimo, da bi bili najsrečnejša oseba na svetu. Sprejmi to, da imaš vse možnosti na voljo, da ustvariš življenje kot si ga želiš, vključno s talenti in veščinami, ki so ti na voljo. Bolj ko ceniš in čutiš, da si vreden dobrih stvari v svojem življenju večja je možnost, da do tega resnično prideš. Izpolnjenost je nekaj kar je v tebi, le poiskati moraš ta občutek v sebi.
  5. Prisluhnite svoji Intuiciji. Vsak od nas ima v sebi svojega angela varuha, ki ni ločen od nas. Gre za notranji glas višjega jaza, ki nas vodi in usmerja na naših poteh v življenju. Kadarkoli v svojem življenju ne veste kam in kako je čas, da se ustavite in prisluhnite svoji notranjosti. Trenutki preplavljenosti, ko se podajamo v neznano so pogosto tisti trenutki, ko sta zaupanje sebi in notranji pogum najpomembnejši stvari, da se lahko premaknemo naprej. Zaupajte sebi in prisluhnite svojemu notranjemu glasu.
  6. Uglasite se z Izpolnjenostjo. Dnevne prakse izpolnjenosti so tisti košček v mozaiku, ki ga pogosto spregledamo, ko se osredotočamo na to, da bi bili bolj srečni in zadovoljni v svojem življenju. Majhne stvari, ki nas osrečujejo so pogosto ključen za to, da ohranjamo povezavo s tem občutkom izpolnjenosti v svojem življenju. Raziščite kaj so tiste majhne vsakodnevne stvari, ki vam pomagajo povečevati občutek izpolnjenosti v vašem življenju in to počnite kar se da pogosto. Tako bo občutek izpolnjenosti postal vaša stalnica.
  7. Moč Hvaležnosti. Tudi ko imate občutek, da ne morete narediti ničesar, da bi spremenili stvari v svojem življenju, se čutite zataknjeni v situacijah, ki jih ne marate lahko vedno izberete hvaležnost namesto pritoževanja. Kadarkoli čutite frustracijo glede česarkoli v svojem življenju se spomnite na to, da je hvaležnost ključ. Poiščite si udoben prostor in si zapišite kaj je tisto za kar ste hvaležni in resnično začutite hvaležnost v svoji notranjosti. Veliko empiričnih dokazov potrjuje, da so ljudje z nagnjenjem k izražanju hvaležnosti bolj veseli, pozorni, odločni, optimistični, pripravljeni pomagati. So bolj polni energije ter kažejo večje zanimanje in navdušenje za življenje od tistih, pri katerih je to nagnjenje manj izraženo. Ne samo, da so hvaležni ljudje dokazano manj depresivni, tesnobni, osamljeni, zavistni in materialistični, temveč se je v spletnem vzorcu več kot 5000 odraslih, hvaležnost izkazala tudi za eno od petih značajskih lastnosti, ki je bila konsistentno povezana z zadovoljstvom v življenju.

Taja Albolena

DivineWoman Blueprint™ Coach

Objavljeno na svetloba.si

Ženska, si zgled svoji Hčerki!

Zapisala: Taja Albolena

Ko sem bila leta 1997 prvič noseča, sem v enem od uvidov, ki sem jih prejela zelo jasno dobila sporočilo, da je dovolj pretvarjanja, da delam na sebi, hkrati pa krivim druge za stvari, ki se mi dogajajo. Ko danes gledam nazaj ugotavljam, da so se zametki tega, kar danes predajam ženskam, oblikovali že takrat.

Nato sem spoznala, da v resnici ne gre za delo na sebi, da je naloga ženske, da se spomni, kako negovati sebe in to preda naslednji generaciji. Kajti, ko delamo na sebi, poskušamo spreminjati stvari v zunanjem svetu, želimo spremeniti kar nam ni všeč, kar bi raje videle, da ni del nas, poskušamo spreminjati same sebe. Ter ob tem imeti kontrolo nad stvarmi, situacijami in ljudmi.

Negovanje sebe je del drugačne paradigme. Ko negujemo sebe, smo sočutne do vseh delov sebe, sprejemamo vse dele sebe, tudi, če nam niso všeč. Paradigma negovanja govori o brezpogojni ljubezni do sebe in do drugih, ko nikogar ne poskušamo spremeniti.

Začetek preobrazbe

Moja vizija, ki sem jo imela kmalu po tem, ko je leta 2009 Dalaj Lame izjavil, da bo zahodna ženska tista, ki bo rešila svet, je bila, da smo me tiste, ki to lahko naredimo. Dojela sem, da je vse, kar moramo narediti, da postanemo najsrečnejše Ženske na svetu. Zakaj?

Ženska je tista, ki vzgaja naslednjo generacijo. Ženska s svojim zgledom pokaže, kako poskrbeti zase v prvih sedmih letih otrokovega življenja, ko ima nanj najmočnejši vpliv. Otroci ne delajo tega, kar rečemo, ampak to kar čutijo, da lahko delajo. Čutenje sebe in sprejemanje sebe, negovanje sebe in brezpogojna ljubezen so največja dota, ki jo lahko predamo naslednji generaciji.

Učimo z zgledom in vzgajamo z lastnim zgledom, s tem kar SMO in ne s tem kar DELAMO. Zato sem dojela, da nima smisla, da vzgajamo otroke in jim govorimo kakšni bi morali biti. Najprej moramo me postati to, kar želimo gledati v svetu. Dejstvo je, da moramo najprej me ženske postati to kar smo, da bi to lahko prenesle na naslednjo generacijo.

Bolečina

Ko sem na enem od seminarjev delala nalogo, kaj bi spremenila na svetu, če bi imela vsa sredstva in moč v svojih rokah, če bi lahko spremenila eno samo stvar, kaj bi to bilo, je na površje priplavala bolečina zlorabe. Moja največja bolečina je spolna zloraba deklic, otrok. Kajti otrok se ne odloča zavestno, da se poda po tej poti, čeprav sedaj razumem tudi to, da je to izbira duše, kaj bo izkusila in kako se bo izrazila. Vendar zaradi tega bolečina ob tem, ko gledam ta mala bitja, kako jih zlorabljajo ni čisto nič manjša.

Moje delo, moj navdih za DivineFemme je prišel iz dejstva, da če me, odrasle ženske ne prepoznavamo svoje vrednosti kot Ženske, če me ne cenimo sebe, tega tudi ne moremo predati naslednji generaciji. Spoznala sem, da prostitucijo otrok ne moremo rešiti s pregonom tistih, ki zlorabljajo, kajti vedno gre za vibracijsko ujemanje. Edini način, da spremenimo stvari je, da spremenimo to vibracijsko ujemanje v otrocih in to lahko naredimo le tako, da se ženske osveščamo in se začnemo zavedati, da je neresnica, da smo nemočne, šibke, da ne moremo ničesar spremeniti, kar še vedno verjame veliko število žensk. Dojela sem, da ženske ravno s to paradigmo žrtve, nemočne, šibke ženske ustvarjamo situacije, v katerih nam zunanje energije ustvarijo okoliščine, v katerih se nam potrjujejo naša prepričanja, da smo nemočne in šibke. In pogosto je to skozi agresijo, tiranstvo in nasilje na spolnem področju, ker je tukaj s strani žensk največji upor in največja bolečina.

Negovanje sebe

Dojela sem, da ženske sploh ne poznamo same sebe, ker nimamo zgleda, ker nimamo prednic, ki bi v polnosti živele kot Ženske. Ker je bil aspekt Ženske v njeni polni moči dolgo časa preganjan in skozi zgodovino pogosto zanikan ali izkrivljen, tako da je to ustrezalo takratnim okoliščinam.

Zato se moramo na novo naučiti kako negovati sebe, namesto, da zapademo v žrtvovanje in mučenico, ki se žrtvuje za druge in zato, da bi bili drugi zadovoljni in srečni, trpinči samo sebe.

Ko je bila moja hči še majhna sem dojela, da ji lahko največ dam s tem, ko poskrbim zase in negujem samo sebe. S tem, ko sem ljubezen, ko sem mir, ko sem radost in sreča v sebi.

Namesto, da se žrtvujem za svoje otroke, grem čez vse meje in sem sitna in nerazpoložena, ker mi nihče ne daje tega po čemer hrepenim, sem dojela, da se moram naučiti vse to najprej dati sama sebi. Kajti nihče me ne bo rešil.

Namesto da sem poskušala imeti vse pospravljeno, urejeno in sem živčna razvalina, ker ni mi uspelo narediti vse kar sem si zastavila, sem včasih enostavno vse spustila in zamižala na eno ali pa kar na obe očesi in naredila tisto stvar, ki je bila v tistem trenutku do mene najbolj prijazna.

Seveda sprva to sploh ni bilo lahko, kajti kot večina sem bila udomačena s strani svojih prednic v to, kaj je pomembno in sem sprva vedno znova poskušala delovati, namesto, da bi negovala sebe, kajti hotela sem biti dobra mama, imeti pospravljeno, dosegati zastavljene cilje in biti pohvaljena. Le počasi sem se ravno zaradi zavedanja, kaj sporočam svojim otrokom izvlekla iz starih pogojenosti in navad, ter sprejela nove.

Udomačevanje

Udomačevanje poteka skozi sistem kaznovanja in nagrajevanja. Tako vam odrasli, ko ste majhni povedo, da ste pridni, ko delate stvari, ki jih odrasli želijo od vas in da ste poredni, ko ne naredite kar želijo od vas. Tako se naučite presojanja. Tako se ustvari ločenost znotraj vas samih.

Ko prekršite pravila, ste kaznovani in ko ravnate v skladu s pravili, ste nagrajeni. Včasih ste kaznovani brez da bi bili poredni in včasih ste nagrajeni brez da bi bili pridni. Iz strahu pred kaznovanjem in želje po nagrajevanju začnete ugajati. Tako se začne igra pretvarjanja, ko se pretvarjate samo zato, da bi ustregli drugim, samo zato, da bi bili zanje dovolj dobri.

Pretvarjate se, da ste nekaj, kar niste iz strahu pred zavrnitvijo. In strah pred zavrnitvijo preraste v strah pred tem, da ne bi bili dovolj dobri. Tako ljudje postanejo kopije prepričanj staršev, družbe in religije. In tako delujemo kot kopije v svojem odraslem življenju.

Izjemno pomembno je zavedanje, da majhen otrok nima priložnosti izbirati. Otrok ne izbira svojih dogovorov, svojih prepričanj, temveč se strinja s podatki, ki jih dobiva od ljudi, ki so mu blizu. Podatke lahko shranite le, če se z njimi strinjate. Lahko sicer pritegnejo vašo pozornost, a jih ne potrdite, jim ne verjamete in teh informacij ne shranite. Kakor hitro pa se z njimi strinjate, vanje verjamete in to sprejmete, brez dvomov. Kot otroci si niste sami izbrali svojih prepričanj. Lahko bi se uprli, vendar majhni otroci še niso dovolj močni za kaj takega. Arhetip upornika se začne razvijati šele s puberteto po 14 letu starosti. Rezultat tega je predaja prepričanjem s privoljenjem in tako ste ustvarili celoten sistem prepričanj znotraj sebe.

Postani najsrečnejša Ženska na Svetu

Ko sem prvič rodila, sem se v sebi odločila, da vsega svojega »sranja« in svoje udomačenosti ne želim predati naslednji generaciji, kot vroč kostanj. Odločila sem se, da se ta medgeneracijski prenos podedovanih navad, vzorcev in prepričanj zaključi pri meni, da se bom z vsem tem soočila in to preobrazila za vse prihodnje generacije in ne zame. Kajti svojim otrokom sem želela svetlo prihodnost in več svobode v Kreaciji svojega življenja, že v štartu.

Priložnost imam namreč opazovati številne pogojenosti in udomačenosti odraslih, s katerimi prihajam v stik in si pogosto ne morem kaj, da ne bi opazila, kako ljudje še vedno delujejo iz svojih otroških ranjenosti in bolečin tega, kar so jim, ko so bili majhni, naredili starši ali pa tega kar jim niso dali. Ljudje kljub temu, da so stari 30, 40, 50 let tega ranjenega otroka še vedno živijo v sebi in svoje življenje živijo iz tega dela v sebi. To je notranja dinamika, ko so ljudje dobesedno na notranji avtomatiki, sama temu pravim, da so na daljinski upravljavec, kajti ko nekdo pritisne na gumb, delujejo iz starih bolečin v sebi, iz starih ranjenosti in se zato ali branijo ali pa se borijo.

To me je spodbudilo k ozaveščanju predvsem žensk, da moramo najprej postati starši svojemu notranjemu otroku, postati srečne in izpolnjene v sebi, če želimo v družbi pustiti pečat in narediti pozitivno razliko v življenju ljudi s katerimi prihajamo v stik in predvsem pri svojih otrocih. In od tukaj se rojeva moje delovanje, moja vizija in moja misija. Tukaj je temelj najsrečnejše ženske na svetu.

Kajti najprej moramo spoznati sebe, prevzeti polno odgovornost zase in za svoje odzive. V polnosti sprejeti sebe, se negovati in Biti to kar SI.

Objavljeno na spletni strani svetloba.si

Taja Albolena je osnovala koncept Divine.si. Skozi notranja in zunanja popotovanja iz sklopa Divine Awakening in Divine Journey, vodi ljudi v samo-spoznavanju in samo-zavedanju.

 

Ali lahko osrečiš nesrečno žensko?

Ko sem podprla zelo radikalno izjavo Dalaj Lame, da bomo zahodne ženske rešile svet, se mnogi moški in tudi ženske niso strinjali z menoj.Pa sem jim postavila vprašanje: “Ali lahko osrečiš nesrečno, nezadovoljno, depresivno žensko?”
Vsi vemo kako je to videti, zato sem pričakovala, da se bodo strinjali z menoj. Večina se je zaprepadeno strinjala z menoj, da ne moreš osrečiti nesrečne ženske. Pravzaprav je v takem primeru bolje, da nisi prisoten in se zato raje umaknejo, so se strinjali mnogi izmed vprašanih.Če sem eno stvar res osvojila v svojem življenju je to Resnica, da moški ne more osrečiti ženske. In pika. Sploh ni debate. Tudi druga ženska ne more osrečiti nesrečne, nezadovoljne ženske. To lahko naredi le vsaka zase. Sama zase. In ko je srečna ženska, je z njo srečen ves svet! Mi verjamete?

Poglejte v svoj mali svet, v svojo družino in opazujte, kako se vedejo družinski člani, ko je mama nasrečna in zagrenjena? Vsak se skrije v svojo luknjo, da si le ne bi bili napoti. Premikajo se kot miške in vse je zakrčeno, stisnjeno, temno. In kako se vedejo takrat, ko je srečna in zadovoljna in žari? Ves svet žari skupaj z njo. Vsi so zadovolni in srečni, da je le ona srečna.

In od tukaj moj navdih, da moramo ženske najprej vzeti v roke same sebe in pri sebi narediti to spremembo. Ženske moramo najprej osrečiti same sebe, namesto da to pričakujemo od svojih moških, od svojih otrok, od svojih sodelavcev, prijateljev, od zunanjega sveta.

DivineFemme Blueprint je nastal z namenom, da Ti postaneš najsrečnejša Ženska na Svetu in narediš v svetu točno TO, kar je tvoja Misija, za kar si se rodila.
In če želiš živeti svojo misijo, moraš najprej osrečiti sama sebe.

Pet let sem rabila, da sem dojela, da je to, da se počutim kot najsrečnejša Ženska na Svetu ključ do izpolnjenosti, harmonije, polnosti mojega življenja, prijaznosti in ljubečnosti.
Sprememba v življenju ženske, ki je prevzela vso odgovornost za svoje življenje in svoje počutje je kot da bi nekdo prižgal Luč. In to vedo povedati vsi njeni najbližji.

Moški ne more osrečiti ženske, lahko pa jo naredi še bolj srečno. In to je točno tisto, kar je moje sporočilo.

Ženske so tiste, ki lahko in ki bodo spremenile Svet! Iz sebe navzven.
In da bi to lahko naredile, morajo najprej osrečiti same sebe.
Seveda lahko to naredi vsaka sama, vendar je za to potreben čas – meni je vzelo PET LET mojega življenja, da sem dojela in izmojstrila to, kar lahko s teboj delim v enem vikendu.

Trenutno nimamo vzornic, nimamo zgledov, redke so ženske, ki so v svoji polni moči ženske esence v sebi, in še te je potrebno iskati z lupo. Me smo tiste, ki bomo za zgled našim otrokom in kasnejšim generacijam.

Vprašanje je, ali si pripravljena na popolno preobrazbo?
Si pripravljena na to, da se zabavaš, uživaš, se radostiš in narediš nekaj samo zase?
Udomačili so nas, da ustrezamo, udomačili so nas, da sebe postavljamo na zadnje mesto, to so zgledi, ki smo jih imele me. Hočemo res tak zgled prenesti na naslednjo generacijo?

Jaz sem izbrala, da sem ZA spremembo, jaz sem to izbrala za svoje otroke in svoje vnuke, za vse otroke Sveta, saj želim, da se igrajo, da se zabavajo, da uživajo življenje in čutijo mir in izpolnjenost v sebi. In vem, da morem zato premakniti svojo rit in narediti vse kar je v moji moči, da to naredim najprej sama zase, kajti zgledi vlečejo.

Pa TI?

Pridruži se mi. Spoznaj sebe, spoznaj kaj je tisto, kar te izpolnjuje, spoznaj kaj te osrečuje in stopi v svoj Razcvet.

Taja Albolena